Južna Tirolska oziroma Alto Adige, avtonomna pokrajina na skrajnem severu Italije, za razliko od preostanka države beleži gospodarsko rast, za kar je zaslužen predvsem turizem.
Pokrajina z okoli pol milijona prebivalcev, ki meji na Avstrijo in Švico, sicer spada v Italijo, a ima večinsko nemško govoreče prebivalstvo. Italijansko govori le okoli četrtina ljudi. Nekoč zapostavljena, skoraj pozabljena regija z razvojem turizma doživlja razcvet. Lani so našteli 6 milijonov turistov, med rednimi obiskovalci pa je tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki se že sedem let vrača v idilično gorsko vasico Sulden. Zaradi njenih pogostih obiskov so te kraje že poimenovali "dolina Merklove".
Bolj kot poležavanje na plaži ji je všeč hribolazenje
Nemška kanclerka je zagrizena hribolazka, ki prezira eksotične počitniške destinacije. Za Sulden, kraj s komaj 350 prebivalci, je leta 2004 med večerjo v Berlinu izvedela od Reinholda Messnerja, najbolj znanega italijanskega alpinista, ki je rojen prav na Južnem Tirolskem. Od takrat se vsako leto vrača v to vas, ki je leta 2001 za nekaj dni gostila tudi pop zvezdnika Michaela Jacksona.
Zaradi nemških gostov ne občutijo krize
Turistični delavci Južne Tirolske se tudi sicer veliko bolj kot na domače goste zanašajo na obiskovalce iz nemško govorečih držav. Prav to je eden od razlogov, da gospodarske krize ne občutijo tako močno kot preostanek Italije. Edinstvena kombinacija avstrijskih korenin in italijanskega navdušenja nad dobro hrano privlači premožne Nemce, Avstrijce in Švicarje, v zadnjih letih pa je vse več tudi turistov iz vzhodne Evrope.
Del Italije so postali šele po prvi svetovni vojni
Prebivalcem Južne Tirolske v preteklosti ni bilo lahko. Nekoč del Avstro–Ogrske z večinskim nemško govorečim prebivalstvom so konec prve svetovne vojne priključili Italiji. V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja je fašistični režim Benita Mussolinija skušal iztrebiti nemščino, prepovedali so celo nemška osebna imena. Po 2. svetovni vojni je nemščina sicer bila spet dovoljena, a prebivalstvo je bilo vse bolj nezadovoljno, v 60. letih je nejevolja prerasla celo v krvavo nasilje, leta 1972 pa so vendarle dosegli avtonomijo.
Nekoč revna, zdaj pa najbogatejša italijanska provinca
Zdaj Južna Tirolska kot avtonomna pokrajina zase zadrži kar 90 odstotkov davčnih prihodkov, le 10 odstotkov jih gre v Rim. Zaradi razvijajočega se turizma je davčnega denarja vse več, kar pomeni pravi razcvet te pokrajine, ki je bila še v 60. in 70. letih zelo revna, zdaj pa je najbogatejša italijanska provinca. Za razliko od preostanka Italije, kjer naj bi se gospodarstvo letos skrčilo tudi do dva odstotka, Južna Tirolska beleži 0,5-odstotno gospodarsko rast. Tudi nezaposlenost je nižja – italijansko povprečje znaša 10 odstotkov, Južna Tirolska pa ima le 3 odstotke nezaposlenih.
3
