Sobota,
23. 8. 2014,
14.21

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Maji arheolog Ivan Šprajc

Sobota, 23. 8. 2014, 14.21

7 let, 2 meseca

Pod vodstvom slovenskega arheologa odkrili mesti Majev (video)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Arheološka odprava s slovenskim arheologom dr. Ivanom Šprajcem na čelu je pred kratkim našla ostanke dveh majevskih mest na jugovzhodu mehiške države Campeche na polotoku Jukatan.

Ekipa, ki je bila na terenu dobra dva meseca, je najdišči odkrila na neobljudenem in zaradi vegetacije zelo težko dostopnem predelu. Novi najdišči sta bili najverjetneje zapuščeni okoli leta 1000, tako kot druga mesta v majevskih nižavjih, za današnje Delo piše Jožica Grgič.

Eno najdišče ni bilo povsem neznano

Eno najdišče ni bilo povsem neznano, saj ga je v 70. letih prejšnjega stoletja obiskal ameriški arheolog Eric von Euw, ki je dokumentiral več kamnitih spomenikov in spektakularno pročelje z vhodom v obliki zevajočega žrela pošasti, toda rezultatov njegovega dela nikoli niso objavili.

Njegove risbe, ki jih hrani muzej Peabody univerze Harvard v ZDA, so poznali nekateri strokovnjaki, točna lega najdišča, ki ga je von Euw poimenoval Lagunita, pa je ostala neznanka. Pred tedni ga je s pomočjo letalske fotografije uspelo najti dr. Ivanu Šprajcu z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V mestnem jedru Lagunite so našli igrišče za obredno igro z žogo, skoraj 20 metrov visoko tempeljsko piramido in številne masivne stavbe palačnega tipa, ki obkrožajo štiri večje trge. Na odpravo je največji vtis naredil vhod, ki predstavlja zevajoče žrelo zemeljskega božanstva.

Drugo najdišče je približno šest kilometrov oddaljeno od prvega

Velik vtis je na ekipo naredilo tudi najdišče Tamchen, ki je približno šest kilometrov oddaljeno od Lagunite. Trge obkrožajo voluminozne stavbe, med katerimi sta tudi piramida, ki ima dokaj dobro ohranjen gornji tempelj ter stelo in oltar ob vznožju, in akropola s tremi templji, razporejenimi okoli dvorišča.

Tamchen je bil verjetno sodobnik Lagunite, vendar triadna skupina in površinska keramika kažeta, da njegova poselitev sega vsaj do pozne predklasične dobe (okoli od 300 pr. n. št. do 250 n. št.). Posebnost najdišča Tamchen je več kot 30 čultunov, stekleničasto oblikovanih podzemnih prostorov, ki so imeli predvsem funkcijo vodnih zbiralnikov. Nekaj čultunov sega do 13 metrov globoko, zato so ga poimenovali Tamchen, kar v jukateškem majevskem jeziku pomeni globok vodnjak.

Lagunnita in Tamchen sta na obsežnem, na okoli tri tisoč kvadratnih kilometrov velikem območju, na katerem z izjemo velikega majevskega Chactuna, ki ga je Šprajčeva ekipa odkrila lani, do danes niso odkrili nobenega drugega najdišča.