Na Blegoš soncu naproti

Blegoš – Tavčarjeva gora Blegoš, s 1562 metri nadmorske višine najvišji vrh Škofjeloškega hribovja, se dviguje med Selško in Poljansko dolino. Plečati razglednik je navdihnil že pisatelja Ivana Tavčarja, ki je z besedami in idejami čaral v njegovem dolinskem preddverju in Blegošu zapisal slavospev v Cvetju v jeseni. Znan kot Tavčarjeva gora je v vseh letnih časih priljubljen izletniški cilj majhnih in velikih planincev ter njihovih kosmatih prijateljev, pozimi pa tudi turnih smučarjev.

Prebujajoča se pomlad

Zasnežena kapa Blegoša bo kmalu le še prijeten spomin na zimska doživetja. Iz taleče se snežne preproge na prisojnem pobočju namreč že pogumno kukajo glavice teloha, trdno odločenega, da s pustom prežene zimo in strmino pobeli s svojimi snežnimi cvetovi. Pomlad in kakšno kulinarično pregreho si lahko privoščite tudi med "martinčkanjem" pred Kočo na Blegošu (1391 m), ki je odprta vsak konec tedna.

Vzpon do razkošnega razgleda

Za zimski vzpon na Blegoš si boste morali odmeriti od ure in pol do dveh ur in pol, odvisno od izhodišča, ki ga boste izbrali. Najbolj obiskan je pristop iz Črnega Kala, od koder jo lahko na Blegoš mahnete skozi gozd in mimo planinske koče ali pa jo uberete naravnost na vrh po sončnem vzhodnem in južnem pobočju. Na najvišji vrh Škofjeloškega hribovja se je mogoče povzpeti tudi po označenih poteh iz Leskovice, Laz, Potoka, Martinj Vrha, Volake in Čabrač. Zaradi strmega vršnega vzpona le vzemite s seboj pohodne palice, gamaše vas bodo zavarovale pred ojuženim snegom, topla oblačila pa pred vetrom.

Zadnje višinske metre do vrha Blegoša, pod katerim si lahko ogledate še bunkerje na nekdanji rapalski mejni črti, bo vaš korak spremljalo budno oko zasneženega Triglava. Z najvišje točke se boste spogledali z veličastnim gorskim vencem od Porezna prek Spodnjih Bohinjskih gora do vrhov Julijskih Alp, pogled pa vam bo odneslo še vse do Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp.