Sreda,
16. 5. 2012,
7.14

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 16. 5. 2012, 7.14

8 let, 9 mesecev

Longji – vas zelenih polj in vranje črnih las

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Longji je poseben prostor pod soncem, ki ga z živimi barvami krasijo riževe terase, prostrani gozdovi in narodna manjšina Jao.

Longji leži v severovzhodnem delu province Guanxi na jugozahodu Kitajske. Ime v prevodu pomeni zmajeva hrbtenica, nanaša pa se na 700 let stara terasasta riževa polja, ki ležijo na pobočjih od 380 do 1.500 metrov nadmorske višine.

Sami si pravijo ljudje, Han Kitajci jih kličejo divjaki Korenine manjšine Jao naj bi po nekaterih podatkih segale 2.000 let v preteklost province Hunan. Zaradi nestrinjanja z načinom vladanja cesarjev so jih začeli preganjati, zato so se pred Han Kitajci umaknili v hribovita območja. Sami si pravijo Mieni, kar pomeni ljudje, izraz Jao pa v kitajščini pomeni divjak.

Manjšina, ki živi na Kitajskem, šteje okoli 2,6 milijona ljudi in spada med 55 narodnih manjšin. Visoko v hribih so zgradili svoje vasi, katerih posebnost so tradicionalne hiše iz bambusa, ki se čudovito podajo med riževe terase.

V preteklosti so gojili opij V vasi Longji živi okoli 60 družin. Večina se jih preživlja s kmetijstvom, nekaj pa je gozdnih delavcev in lovcev. Gojijo predvsem riž, koruzo, čilije, jajčevce in solato, v preteklosti so pridelovali tudi opij. Ženske se ukvarjajo z vezenjem, tkanjem in barvanjem oblačil ter skrbijo za družino. Dodaten denar si vse pogosteje služijo tudi s turizmom, goste pa sprejmejo odprtih rok in jim, če seveda želijo, predstavijo nekatere svoje običaje.

Ena od značilnosti manjšine so tradicionalna oblačila, ki jih ženske šivajo same. Moška obleka je sestavljena iz modrega suknjiča in črnih hlač, ženske pa običajno izberejo tuniko živih barv in različnih vzorcev v kombinaciji s črnim krilom. Nekatere na glavi nosijo rdeče ali črne rute, druge pa si lase spletejo v posebne pričeske.

Prvič in zadnjič jih postrižejo pri 18. letih In ravno ti vranje črni dolgi lasje so dodatek, ki si ga zaželi vsaka ženska in morda tudi kak moški – njihova posebnost je v tem, da ne posivijo niti v starosti. Longji so tako že večkrat označili kot vas najdaljših las, saj dolžina pri nekaterih doseže tudi poldrugi meter. Ženske večinoma nosijo spete lase glede na stan – samska, poročena, ima otroke ali ne ... Posebna pričeska je sestavljena iz treh šopov las. Prvi šop je iz mladosti, ko jih pri 18. letih prvič postrižejo. Od takrat naprej si las ne strižejo več – to predstavlja drugi šop. Kot tretji šop pa, kot pravi izročilo, dodajo lase pokojne matere, ki jih ostrižejo po smrti. "Popolna" pričeska tako predstavlja tri čope, ki jih ženske vsak dan skrbno uredijo.

Kako do las, ki nikoli ne osivijo? In kako dosežejo kot noč črne lase, ki nikoli ne osivijo? Skrivnost naj bi se skrivala v načinu pranja, pri katerem lase umivajo z vodo, v kateri so prej splakovale riž. Lasje tako ohranijo naravno lepoto, sivih las pa ne opaziš niti pri najstarejših.

Poroka v teh hribovitih predelih še vedno ostaja stvar dogovora. Predstavnika dekletove in fantove družine se sprva pogovorita o tem, ali je zakonska zveza med parom smiselna. Poleg tega preučijo tudi kakovost ujemanja znamenj horoskopa in če je zveza potrjena, sledi pogajanje za ceno neveste. Običajno morajo ženini za ženo odšteti do deset srebrnih ploščic, katerih vrednost znaša okoli 80 evrov.

Manjšina Jao pa je prepoznavna tudi po petju. Njihove pesmi imajo bogata besedila, ki se prenašajo iz roda v rod. Skoznje izrazijo svojo zgodovino, legende in nastanek zemlje in nebes. Prav tako ne manjka pesmi pri mladih, ki si ljubezen izražajo prav s petjem.