Kostanjev piknik na Kreti

Večina prebivalcev južnega Sredozemlja se spremeni: iz tistih večno prežečih poletnih galebov se spremenijo v jesenski dež čakajoče naveličance. Čez kakšen mesec pa bodo zapadli v zimsko melanholijo, ko le ždijo in čakajo, da pride pomlad in za njo poletje. Resno – Mediteranci imajo dva karakterja, enega poleti, ko so polni življenja, in enega pozimi, ko so skorajda depresivni.

Kakorkoli: oktobra so ravno nekje vmes. Zato lahko popotniki tudi v tem mesecu doživijo prijetna presenečenja, ki jih v klišeju s soncem obsijanih otokov niti ne vidijo. Recimo deževna noč v gorah osrednje Krete. Ko se po tednih sopare in neznosne vročine na otok spusti skoraj puščavski vihar, ki nebo zakrije s kopreno. Čeprav sije sonce, vsi otočani vedo, da je le še vprašanje dni, ko bo končno prišla tista nevihta, ki bo končala poletje.

Jeseni na Kreti pa ne prinese le dež, ki suhe soteske za nekaj ur spremeni v hudournike, temveč jo naznanja tudi kostanj. V gorovju na zahodni strani otoka je pravi kostanjev raj. Maroni, kamor pogledaš. Ko drevesa močno strese veter, popadajo na tla in takrat tudi največja košara ni dovolj velika za nabiranje. Prav razsipno ležijo po cestah, ki se vijejo med gorskimi vasicami. S polnimi žepi kostanja se znajdemo v vasi Milia. No, nekoč je bila vas, prav sredi gora, v majhni kotlini, popolnoma odrezana od sveta. Ni čudno, da so se prebivalci izselili.

Zapuščena vas je propadala, dokler se vanjo nista vrnila dva potomca nekdanjih prebivalcev. Z idejo, da bi vas popolnoma obnovila in naredila ekopostojanko. In sta jo. Male kamnite hišice so take, kot so bile nekoč – z izjemo kopalnice –, v vasi ni elektrike, razen solarne, vse, kar ponujajo v restavraciji, pridelajo v vasi. Ja, trendovska ekotočka, ki privablja razgledane turiste. Ti na obronkih vasi vadijo jogo in se čudijo svinjam, ki se pasejo v obori pod vasjo. Popolna slika za razglednico. Z izjemo oljčnega olja v superlativih je hrana povsem povprečna. Hišice pa imajo eno značilnost, ki pride prav tisti prvi deževni dan oktobra – kamin. Že naložen, s škatlico vžigalic na mizi. Ko pade mrak, dolinica zadiši po dimu. V vseh kočah se kuri. Zunaj dež, veter, notri pa ogenj v kaminu in kostanji na rešetu. Popoln oktober na Kreti.