Del vsaj nekoliko bolj eksotičnih počitnic je verjetno tudi taka ali drugačna zastrupitev z hrano oziroma vodo. A nevšečnostim se lahko z nekoliko pazljivosti izognete.
Mirnost in zdravstvena varnost našega dopusta je odvisna predvsem od naše pripravljenosti na počitnikovanje in higienskega standarda države, v katero potujemo. Če se ne želimo pobližje spoznati z nevšečnostmi, ki jih prinese zastrupitev s hrano in vodo, se moramo priporočil za varno uživanje hrane in vode ter osebno higieno držati predvsem v državah z nizkim higienskim standardom, slabimi sanitarnimi razmerami, pomanjkljivim nadzorom nad pripravo hrane in slabo infrastrukturo. Med najpogostejše potovalne bolezni spadajo driska, zaprtje, napihnjenost, vetrovi in različne zastrupitve s hrano in vodo.
Kako prepoznati zastrupitev s hrano?
Gre za posledico uživanja hrane, ki je zaradi nepravilnega hranjenja okužena z različnimi virusi, bakterijami in paraziti ali pa njihovimi toksini. Hrana se lahko "okuži" med predelavo, proizvodnjo ali pa tudi pozneje, v trgovini in doma, ko živilo nepravilno pripravimo oziroma nepravilno shranimo.
Znaki zastrupitve so odvisni od vira okužbe, pojavijo se lahko v nekaj urah po zaužitju okužene hrane ali pa nekaj dni pozneje. Zastrupitev z hrano v večini primerov prepoznamo po slabem počutju, bruhanju, driski, bolečini v spodnjem delu trebuha in želodčnih krčih, izgubi apetita, utrujenosti in povišani telesni temperaturi.
Našo občutljivost na potovanju še dodatno povečajo temperaturne spremembe, vlaga in utrujenost.
Pri katerih živilih moramo biti še posebej pozorni?
Na potovanju moramo hrano izbirati zelo skrbno, saj je vsaka neprekuhana hrana morda okužena. Na destinacijah, kjer je higienski standard slab, se tako izogibajte uživanju surovega mesa in perutnine, solate, surove zelenjave, mlečnih izdelkov, mehkih sirov, nepasteriziranih sokov in mleka, ohlajene paštete in mesnih namazov, surovih ali manj kuhanih jajc ter vse hrane, ki vsebuje jajca. "Sumljivi" pa so lahko tudi ribe ali morski sadeži, saj nekatere vrste vsebujejo biološke strupe, ki jih s kuhanjem ni mogoče uničiti.
Bolje preventiva kot kurativa
Najboljša preventiva je vsekakor, da ste pri uživanju hrane, predvsem tiste, ki jo kupite na ulici in je morda pripravljena v nekoliko sumljivih higienskih razmerah, pazljivi. Dobro vodilo za preprečitev prebavnih težav ali še slabše, zastrupitve s hrano je, da se izogibate uživanju vode iz pipe ter napitkov, za katere uporabljajo led, ki ga seveda pripravljajo z vodo iz pipe, saj kar 20 odstotkov svetovnega prebivalstva nima neoporečne pitne vode.
Zastrupitev s hrano pa boste lahko preprečili tudi z rednim umivanjem oziroma razkuževanjem rok pred jedjo in ves dan. Poskrbite, da bodo čiste tudi posoda in vse površine, s katerimi je v stiku hrana. Pomembno je tudi, da surovo hrano hranite ločeno od že pripravljene hrane, ki mora biti dobro termično obdelana (škodljivi organizmi običajno umrejo pri temperaturah med 63 in 75 °C ali še višjih) in pravilno shranjena.
Ne pozabite na ustrezno potovalno lekarno
Za bolj umirjene in varne počitnice v vaši potovalni lekarni tako ne smejo manjkati tudi termometer, obliži in povoji, zdravila proti bolečini in povišani telesni temperaturi, rehidracijski in dehidracijski praški, probiotični pripravki, antiperistaltično zdravilo, aktivno oglje in razkužilo.
Ob potovanju v dežele s slabimi higienskimi razmerami je izjemno pomembno cepljenje poti tifusu in hepatitisu A.
Ne pretiravajte
Kljub možnosti zastrupitve s hrano oziroma vodo pa vam morda vseeno ni treba biti perfekcionist, saj se morate poleg tega, da v nekaterih državah sveta tega preprosto ne boste mogli dobiti oziroma bo cena za to zelo visoka, vseeno prepustiti toku njihove kulture. Z izogibanjem njihovi tradicionalni hrani in pijači si tako zapirate tudi možnost, da podoživite njihovo kulturo, običaje, okus in ne nazadnje tudi njihov način življenja.
2
