Italijanski zaporniški otoki: neokrnjen sredozemski raj

Čeprav se je na njih pisalo veliko tragičnih zgodb, so nekdanje kazenske kolonije na otokih vse bolj zaželene počitniške destinacije. Njihova oddaljenost od obale, ne nazadnje pa tudi zaporniški prebivalci, so obiskovalce dolgo odvračali, zato so ti otoki še vedno bolj ali manj nedotaknjeni in s svojo neokrnjeno naravo ter praznimi plažami privlačijo tiste, ki so željni nekoliko drugačnih počitnic.

Montecristo, Toskana

Otok, ki je navdihnil Dumasovo zgodbo o grofu Monte Cristu, je v 19. stoletju postal kazenska kolonija, pozneje pa ga je kot lovišče uporabljala italijanska kraljeva družina. Danes je skalnati otok naravni rezervat in na njem ob nekaj divjih kozah in galebih prebiva le varuh otoka z ženo, poleti pa se jima pridruži še nekaj gozdnih čuvajev, ki obiskovalcem tudi razkažejo otok. A priti na otok Montecristo je danes tako težko, kot je bilo nekoč težko z njega pobegniti. Dovolijo namreč le tisoč obiskovalcev na leto in čakalna lista je precej dolga, ko dobite dovoljenje, pa morate sami poskrbeti še za najem čolna.

Pantelleria, Sicilija

Vulkanski otok, ki mu pravijo Črni biser Mediterana, je pravzaprav bližje tunizijski kot italijanski obali, večina krajevnih imen na njem je arabskih, na Tunizijo pa spominjajo tudi tamkajšnji vonji in okusi. V zgodovini je otok večkrat spremenil lastnike oziroma oblastnike, že starorimski in feničanski trgovci so ga imeli za pomembno strateško točko, pozneje pa so ga osvojili Španci, ki so tam ustanovili kazensko kolonijo. Otok je vulkanskega izvora, kar dokazujejo priljubljeni termalni vrelci in tolmuni, ljubitelji vina pa so navdušeni nad tamkajšnjim sladkim vinom Passito di Pantelleria.

Capraia, Toskana

Še en italijanski otok, ki je bližji tuji kot domači državi, je Capraia, ki leži blizu Korzike. Otok vulkanskega izvora, ki je znan po rdečih pečinah, je del Toskanskega arhipelaga, v katerem je tudi bolj znana Elba. Na njem so kaznjenci živeli vse do leta 1986, še danes pa si lahko obiskovalci ogledajo zapuščene temačne ječe. Otok z okoliškim morjem je naravni rezervat in je zelo priljubljen pri potapljačih.

Santo Stefano, Lacij

Že od daleč na tem skalnatem otoku v Tirenskem morju vidimo ogromni zapuščeni zapor, ki ga je v 18. stoletju zgradila dinastija Burbonov. Strašljiva zgradba je zgrajena v krogu, vse celice pa so imele okna obrnjena le na dvorišče, da si zaporniki oči niso mogli spočiti na morju. Zapor so uporabljali še v 20. stoletju, ko je Mussolinijev fašistični režim tja zapiral svoje nasprotnike, zaprli pa so ga leta 1965. Otoka ni mogoče obiskati samostojno, ampak le v okviru vodenih izletov. Še posebej priljubljena točka je Julijina kad, bazenček, ki ga je v skale izklesalo morje, v njem pa so se menda radi kopali že stari Rimljani.

Ventotene, Lacij

Tako kot sosed Santo Stefano je bil tudi Ventotene zaporniški otok, in to vse od časov starega Rima, ko je cesar Neron tam zaprl svojo ženo, od katere se je hotel ločiti in jo je zato lažno obtožil nezvestobe. Pozneje je na ta otok veliko svojih nasprotnikov poslal Benito Mussolini, danes pa so nekdanje jetniške celice spremenjene v pisana poletna bivališča. Ventotene je priljubljena destinacija za opazovalce ptic in potapljače, ki upajo, da bodo v vodah okoli otoka uzrli kakšno barakudo ali pa starorimske amfore in potopljene vojaške ladje.

Ponza, Lacij

Ponza, še en od Pontinskih otokov, za razliko od prejšnjih dveh ni gostil Mussolinijevih nasprotnikov, ampak dučeja samega, potem ko je padel njegov režim. A njegov zapor je bil precej idiličen, šlo je namreč za obmorski penzion, ki turiste gosti še danes. Pozna sicer velja za enega najlepših sredozemskih otokov in je priljubljeno letovišče pomembnih Italijanov, od zvezdnikov do nogometašev, služil pa je tudi kot prizorišče filma Life Aquatic with Steve Zissou režiserja Wesa Andersona.

Asinara, Sardinija

Na otoku ob severozahodni obali Sardinije so kaznjence prvič naselili v 19. stoletju, med prvo svetovno vojno so tja zapirali avstrijske in madžarske vojake, v 70. letih pa so tam uredili strogo varovan zapor, v katerem so kazen služili nekateri najbolj zloglasni mafijci. Zapor so zaprli leta 1997, zdaj pa je Asinara naravni rezervat z več kot 650 živalskimi vrstami. Najbolj slovi po albino oslih, ki se prosto pasejo in sprehajajo po otoku.

Gorgona, Toskana

Najbolj severni otok Toskanskega arhipelaga je edini italijanski otok, na katerem še vedno deluje zapor. Kaznjenci tam bivajo v nekakšni poljedelski koloniji, kjer obdelujejo vinograde, pridelujejo sire in izdelujejo piškote ter testenine. Otok je odprt tudi za turiste: na otok dnevno dovolijo le 75 obiskovalcem, ki uživajo v spektakularnih razgledih, v katere so pogosto vključeni tudi obiski delfinov in celo kitov.