Ifigenija Simonović: Na potovanjih odprem malho in "rabutam"

Vas nemiren popotniški duh spremlja že od mladih nog?

Ne, sploh nisem nemirna, ne načrtujem potovanj, zgodijo se po potrebi. Vedno grem nekoga obiskat, ne potujem zaradi potovanja samega. Mlade noge so hodile po gobe in borovnice in okrog bajerja v Bobovku pri Kranju. Počitnice na Krvavcu in v Pineti pri Novem Gradu, tovarniške kočice, in nekajkrat na Belem križu pri Piranu, v domu slovenskih pisateljev. Prva samostojna pot je bila vožnja z vlakom na Dunaj leta 1973. Šla sem se učit nemško, delala sem pri sorodnikih v trgovini s sadjem in zelenjavo. Potem sem šla kot varuška enkrat v London in enkrat v Pariz. Študentska leta sem preživela v Ljubljani. Leta 1978 sem šla z Veseljkom Simonovićem v London, poročila sva se, tam ostala 24 let, po njegovi smrti jaz še sama dve leti. Zdaj mirujem v Ljubljani, čeprav nekako nanese, da grem vsaj dvakrat na leto na kak obisk v tujino.

Katero mesto bi okronali za kulturno meko? Zakaj?

Najbrž London, ker ga najbolj poznam.

Kam bi v prihajajočem prazničnem decembru napotili slovenske zaljubljence v kulturo?

Najbrž v London, če bi želeli iti v mesto. A bolj bi priporočala kakšno planinsko kočo blizu Bohinja. Cerkvica ob mostu ima čudovite freske, naslikane angele z zobmi, na primer. Dovolj daleč in dovolj kulture za majhen praznik. Priporočala bi spalno vrečo, barvice, papir, ducat plošč baročne glasbe in kuhano vino.

V zbirki esejev Konci in kraji vas spoznamo kot popotnico široko odprtih oči in srca, kamorkoli vas zanese pot …

Če že grem, odprem malho in naberem, kar mi pač pride pod prste. Tako rekoč "rabutam". Če ne gre drugače, s fotoaparatom. Zapisujem si, kupujem knjige, pogovarjam se z ljudmi.

Kako so potovanja oblikovala oziroma še oblikujejo vaš značaj?

Ne vem, upam, da je moj značaj trden, čas bi že bil, a gotovo so mi potovanja zrahljala predsodke ter zmanjšala samovšečnost in samozadostnost.

Kaj vam pomeni svoboda?

To je prevelika beseda za kratek odgovor. Je vse in je nič, kakor kdaj, odvisno od zornega kota, odvisno od položaja. Lahko jo dodeljuješ ali kratiš. Svoboden si, če se lahko postaviš zase, če se lahko upreš nečemu, če lahko izbereš nekaj, če ti ni vse brezpogojno vsiljeno. Biti v zaporu ali biti na prostosti. V tem je vsa skrivnost. Recimo: svoboda je, da lahko kdaj rečem NE!

Kateri so trije kosi nepogrešljive opreme na vaših potovanjih?

Veseljkove kavbojke, dokument in denar.

Kaj nenavadnega se je že znašlo v vaših ustih in želodcu?

Japonski suši, norveški karamelni sir, indijski lasi.

Najnenavadnejše srečanje, ki ste ga doživeli na svojih potovanjih? V Londonu sem čakala prijateljico iz Slovenije, kakor sva se dogovorili. Mimo je prišel prijatelj, za katerega nisem vedela, da je bil tudi v Londonu, in sem v hipu pozabila, da pravzaprav čakam njo, ne njega. Prisrčna zmešnjava.

Katera svetovna resnica vas boli?

Da se rojevajo otroci z aidsom.