Grajski blišč Ludvika bavarskega

Najbolj svobodni boste, če se odpeljete na ekspedicijo kar v lastni režiji z osebnim avtomobilom. Do Salzburga boste s postanki vred potrebovali dobre tri ure. Nazaj se je priporočljivo vračati po drugi poti – skozi Innsbruck, saj si tako lahko, če seveda niste v časovni stiski, ogledate še eno lično urejeno avstrijsko mesto več. Tisti, ki imate na voljo več kot dva dni, se na poti lahko ustavite še v bavarskem nacionalnem parku Berchtesgaden.

Hitlerjeva postojanka Orlovo gnezdo Nedaleč od Salzburga, na nemški strani meje, se lahko v nacionalnem parku Berchtesgaden ogledate Hitlerjevo diplomatsko postojanko Orlovo gnezdo, ki mu jo je za 50. rojstni dan poklonil eden izmed njegovih političnih privržencev. Postojanka leži na višini 1834 metrov, dosegljiva pa je s posebnim gorskim avtobusom. Zadnjih 300m lahko v nekaj sekundah premagate z originalnim, lepo ohranjenim dvigalom, ki pa po udobju in hitrosti ne zaostaja za sodobno tehniko. Športno aktivni dopustniki se lahko na vrh podate po markirani gorski pešpoti. Rezidenca naj bi bila namenjena izključno sestankovanju takratnega političnega vrha, danes pa je preurejena v restavracijo, katere izkupiček naj bi pripadal dobrodelnim namenom.

Bavarski Versailles

Okoli 30 kilometrov severozahodno od Berchtesgadna leži jezero Chiemsee, ki ga Bavarci ljubkovalno imenujejo bavarsko morje. Na enem izmed jezerskih otočkov Herreninsel, si je pravljični kralj Ludvik II omislil grad, ki bi bil kar najbolj izvirna kopija francoskega Versaillesa. Kralj je bil izjemni oboževalec francoskega sončnega kralja Ludvika XIV., zato mu je posvetil celoten njegov arhitekturni opus, ki skupaj zajema tri gradove, od katerih pa je uspel dokončati le enega. V Versailleskem lepotcu je dokončana le tretjina notranjosti, ki pa je vsekakor vredna ogleda. Vzrok? Bankrot zaradi neskončne količine dragih materialov, ki jih je uporabljal pri gradnji. Ludvikove gradove je možno obiskati samo v vodenih skupinah v različnih jezikih, fotoaparate pa lahko takoj, ko prestopite prag, pospravite, saj fotografiranje ni dovoljeno. Glede na bogastvo, ki ga skrivajo vsa tri grajska domovanja, je to precej razumna zahteva. O koristnosti gradu lahko govorimo šele sedaj, ko ga obiskujejo turisti s celega sveta, saj je sam v njem preživel vsega skupaj 10 dni.

Obiskovalec lahko hitro dobi vtis, da je bil kralj nekoliko obseden s francosko zgodovino in gradnjo gradov. Nekateri ministri in sorodniki so ga v času najbolj intenzivne gradnje (1871-1886) celo skušali proglasiti za norega, ker so se bali nadaljevanja njegovega nerazumnega razsipništva. Leto pred njegovo smrtjo jim je podvig celo uspel in Ludvik II je bil proglašen za psihiatričnega bolnika, ki ni zmožen voditi prestola. Noč lahko preživite v Bad Tölzu, priljubljenem počitniškem središču Bavarcev, ki poleg dobre kulinarike in čudovitega starega dela mesta ponuja tudi zdraviliške usluge. Tako vam do naslednje postojanke ostane slabih 50 kilometrov.

Disneyev navdih – Neuschwanstein in Wieskirche

Najznamenitejši, najverjetneje tudi najbolj poznan in obiskan grad Ludvika bavarskega je gotovo magični Neuschwanstein (v prevodu iz nem.: novi labodji kamen). Grad stoji na pečini nedaleč stran od gradu njegovih staršev - Hohenscwangau (na uvodni fotografiji), ki pa so ga uporabljali kot počitniško rezidenco, saj je bil sedež kraljevine v Münchnu. Tudi načrtovanja tega romantičnega srednjeveškega gradu se je lotil sam, vendar tako kot prvi, tudi ta ni bil nikoli dokončan. Na ogled sta možna oba gradova. Ludviku je že zelo zgodaj umrl oče in tako je kljub svoji romantični in občutljivi umetniški naravi že pri osemnajstih zasedel kraljevi prestol. Zaročil se je s sestro avstrijske princese Elizabete (Sisi), vendar je po osmih mesecih poroko brez razloga razdrl. Nikoli ni bil poročen, veliko bolj ga je navdihovala družba moških, tako je večino časa posvečal skicam svojih gradov, poslušanju oper in opijanju. Če ta dan ostane še kaj časa, se lahko odpeljete do vasice Steingaden, kjer stoji najznamenitejša bavarska baročna cerkev Wieskirche, ki jo med drugim najdete tudi na listi zaščitene Unescove dediščine.

Najboljše izhodišče za naslednji dan bo, če si boste prenočišče našli v enem izmed penzionov v vasici Oberammergau, kjer je še vedno dobro ohranjena stara bavarska arhitektura z umetelnimi freskami na fasadah hiš. Od gradu Linderhof boste tako oddaljeni pičlih 10 kilometrov.

Linderhof – edina dokončana mojstrovina Tudi arhitektura tega edinega dokončanega gradiča je v celoti posvečena Ludviku XIV. Zanimivo pa je, da je skice za tiste dele, ki jih je načrtoval po lastnih zamislih, uničil, ker ni želel biti posneman. Ludvik II je bil velik občudovalec skladatelja Richarda Wagnerja, zato mu je v vsakem izmed njegovih gradov posvetil nekaj kosov dragega pohištva ali celo katero izmed sob.

V Linderhofu stoji klavir neprecenljive vrednosti, na katerega naj bi med obiski igral Wagner, kar pa se žal nikoli ni zgodilo. Na celotnem obširnem posestvu tega manjšega gradiča najdemo še največ obeležij v čast Wagnerju. V naravni velikosti je postavil določene scene iz postavitve njegovih oper. Wagner mu žal te naklonjenosti ni nikoli tako velikodušno vračal in je bil zelo redek obiskovalec njegovih gradov.

Umrl je že pri štiridesetih in sicer v sumljivih okoliščinah, ki ne izključujejo možnosti umora. Skupaj z njegovim psihiatrom so ga namreč našli utopljenega v jezeru. Tako njegovo življenje in smrt ostajata misteriozna, a ne neopažena. Bavarci so Ludvikovi zapravljivosti navkljub dobili eno največjih turističnih znamenitosti, ki v državo privablja radovedneže s celega sveta.

Večina pa k dobremu izletu pripisuje tudi kulinarične podvige. Bavarska kuhinja je močna, z veliko krompirja, mesa in klobas, a nikar se ne obotavljajte pri preizkušanju. Njihove krompirjeve specialitete (npr.Spätzle), raznovrstne klobase in zavitke odlikuje izjemen okus in kvalitetna priprava.