Sreda, 2. 2. 2011, 7.08
8 let, 9 mesecev
Giliji – rajski indonezijski otočki
Gili namreč v enem od indonezijskih jezikov pomeni majhen otok, a tudi vsesplošno generično poimenovanje drobcev raja je zadovoljivo. Kdo bi se sploh na beli peščeni plaži ob intenzivno slanem nežno valujočem morju turkiznih odtenkov ukvarjal s poimenovalnimi zagonetkami? Na divje modro-zeleni gladini, ki najintenzivneje zažari pod opoldanskim soncem, se pozibavajo pisane barčice, ribiške in turistične, snežno bela obala pa se nič kaj stereotipno ne skriva v senci kokosovih palm, ampak kopice dreves, listavcev in iglavcev. Najlepši del dneva na Trawanganu je jutro, ko lahko na največjem in najživahnejšem od trojice otokov ujameš spokojnost prebujajočega se dne. V daljavi se na obzorju dviguje celo vulkan Rinjani, najvišji vrh Lomboka, sosednja otoka Meno in Air pa si še vedno zaspano maneta oči, saj se tam dogajanje začne še pozneje.
Koktajl zvokov
Ležerni obiskovalci otoka poležavajo na masažnem pesku, lesenih ležalnikih ali kar v pravih foteljih, srkajoč hladno pijačo – to je še najpametneje, kar lahko počneš v tej vlažni vročini. Sicer je pa že samo "meditiranje" z zaprtimi očmi na Trawanganu prav intenzivno doživetje za ušesa.
Kikirikanje ponosnih petelinov (hja, tudi na peščenem otoku) se prepleta z mujezinovo molitvijo (v času ramadana) in pljuskanjem valov na obalo, iz bližnjega lokala se kot virus dobre volje širi nepogrešljivi reggae (Bob Marley je tu številka ena glasbene scene), ki je začinjen z zvončkljanjem konjskih vpreg. Na otoku namreč ni motornih vozil – za domačine in turiste prevozniško vlogo opravljajo konjske vprege, prav praznično okrašene, izredno priljubljena pa so tudi kolesa, ki malce skrajšajo razdalje na otoku z obsegom kakšnih sedem kilometrov.
Kot v akvariju
Ne le umirjenost za polnjenje baterij, tudi razkošen podvodni svet kot magnet vabi na Gilije. Potapljači se lahko spustijo prav v osrčje koralnega grebena, ki obdaja otoški trojček, za "amaterje" pa je že snorklanje med otočki pravo doživetje. V popolni bojni opravi se v turkizni modrini potopiš med tisoče pisanih ribic in duhovito oblikovanih koral, vmes "prisurfa" mimo še kakšna želva velikanka. Ponekod se počutiš kot v akvariju, saj pisane ribice v rumenih, mavričnih, modrih, oranžnih, črnih, črtastih in še kako drugače vzorčastih suknjicah razigrano švigajo mimo, se zapletajo med bujno razraščene korale in se lovijo v svojem morskem kraljestvu.