Čas je za hamam

V zvezi s tem prostorom je spletenih toliko legend, da se že ob omembi besede v glavah zavrti neskončno zgodb. O sultanovih ljubicah, ki so v hamamih opazovale svoje konkurentke. O debelih trgovcih, ki so v hamamih sklepali kupčije. O lepih fantih, ki so v hamamih ponujali omamna telesa bogatunom. O prelestni arhitekturi, značilnih kupolah z zvezdicami, o čudovitih keramičnih ploščicah, zavitih v meglice. Podoba hamama je za Evropejce podoba uživaškega razvrata. In prav takšno prodajajo turistom od Istanbula do Marakeša. Vsak hotel, ki kaj da nase, ima hamam. S kupolo in ploščicami ter mišičastim lepotcem, ki vam za pest evrov naredi hamamsko masažo za tujce, piling s trdo lufo, brizg hladne vode na koncu in čaj na divanu za pomiritev. Nič ne rečem, ti hamami so čudovita sproščujoča izkušnja, tista kockasta brisača za okoli ledij pa dober spominek.

Potem pa se vam slej ko prej zgodi, da se vam odpro vrata lokalnega hamama za domačine. In pred vami dejansko oživijo vse slike orientalskih mojstrov, ki so slikali gole ženske v vladarskih hamamih. Seveda ni treba razlagati, da so hamami za lokalne prebivalce strogo ločeni po spolih. Celo vhod je v različnih delih stavbe. Niso svetleči in bleščeči kot tisti za turiste. Ploščice so zbledele, namesto lesenih natikačev so plastični z debelimi podplati. Ko pa stopite v zadnjo, vročo sobo, ste v drugem svetu. Tistem iz legend. Kopica golih ženskih teles, ki druga drugo umivajo, masirajo, češejo, klepetajo in se hihitajo. Mame, ki na ogled sosedam pripeljejo svoje hčere. Ja, res je, kar govorijo – mame v hamamih še vedno izbirajo sinove neveste. Telesa vseh oblik od debelih matron do suhljatih najstnic, ki sramežljivo špegajo za vrstnicami. In zmešnjava vonjev: črno olivno milo, pa različna olja za telo in prav posebna za vranje črne lase. Od časa do časa gospodarica z rjuho okoli ledij stopi v sobo in po tleh pljuskne vedro mrzle vode. Da se naredi še več pare in da se nesnaga odplakne po kanalih. Ker hamam v lokalnih skupnostih ni nič drugega kot javna kopalnica. Enkrat na teden se vsaka ženska odpravi tja. Tako kot se v sosednji vhod odpravi vsak moški. Tam ni nič drugače, le da gospodje ne lepotičijo drug drugega, temveč si naročijo resno kostolomsko masažo.

Potem pa vsi skupaj spet zakorakajo na prašne ulice svojih mest.