Pogovoru z najstnikom o spolnosti

Bodisi zato, ker tudi iz svojega otroštva nimajo izkušnje odprte komunikacije o spolnosti v primarni družini, bodisi ker je težko sprejeti dejstvo, da je njihov otrok poleg igrajočega, raziskujočega in učečega se bitja tudi spolno bitje.

Študije kažejo, da najstniki želijo več informacij o spolnosti, kot jih dobijo. Na vprašanje, od koga bi najraje dobili informacije, jih je devet od desetih odgovorilo, da od staršev! Realna slika je ravno obrnjena – samo eden najstnik od desetih je odgovoril, da tudi dejansko dobi dovolj informacij o spolnosti od svojih staršev.

Kateri pomisleki po navadi ovirajo starše, da se ne opogumijo in ne spregovorijo s svojimi potomci o spolnosti? Kako premagati nelagodje in kljub vsemu začeti debato?

Pomisleki, ovire … Ne želim spodbujati spolne aktivnosti Mnogo staršev misli, da bodo s pogovorom o spolnosti spodbudili svoje najstnike k prezgodnji spolni aktivnosti. Raziskave so pokazale, da poučevanje o spolnosti iz kateregakoli vira ne povečuje verjetnosti za zgodnejšo spolno aktivnost. Zanimive pa so ugotovitve, da pomanjkanje spolne vzgoje vpliva na prezgodnjo nosečnost. Če boste na glas izrazili svoje stališče do spolnosti (npr. da se ne strinjate, da imajo najstniki pred 18. letom spolne odnose), vas bo vaš najstnik slišal in najverjetneje tudi izrazil svoje mnenje. Tako boste vsaj vedeli, kakšna so njegova stališča do spolnosti, če pa ne boste govorili o temah, ki so povezane s spolnostjo, ne boste izvedeli, kako razmišlja o spolnosti vaš najstnik.

Moj otrok ve o spolnosti več kot jaz Večina staršev je prepričanih, da njihovi otroci dobijo dovolj informacij v šoli pri spolni vzgoji. Kdaj je dovolj in kako otrok te podatke razume, je odvisno od vsakega posameznika. Viri informacij zunaj šole so danes sicer bogati (prijatelji, knjige, revije, televizijske oddaje, internet), vendar je med njimi tudi veliko stereotipov ali celo neresnic. Današnja mladina lahko zaradi bogatega besednega zaklada daje vtis, da veliko ve o spolnosti, vendar samo poznavanje besed še ne pomeni, da tudi dejansko razumejo, o čem govorijo. Naloga staršev je, da preverijo, kaj njihovi mladostniki zares vedo in kaj mislijo, da vedo, in skušajo skupaj z njimi razjasniti tista prepričanja, ki so napačna.

Starše je pogosto strah, da se bodo osmešili, če ne bodo poznali vseh odgovorov. Po navadi je tako, da si boste pridobili še več zaupanja svojih otrok s tem, če kdaj priznate, da tudi vi česa ne veste.

Nerodno mi je govoriti o spolnosti! Sram je ena izmed pogostih ovir, ki onemogoča pogovor o spolnih vsebinah. Nekateri starši mislijo, da jih otroci sprašujejo o njihovi spolni aktivnosti, o čemer pa je večini ljudi zelo težko govoriti komurkoli, kaj šele svojim otrokom. Čeprav so mladostniki sicer radovedni, kako so njihovi starši razreševali dileme o spolnosti, so usmerjeni predvsem nase in na svoje težave. V obdobju adolescence se odvija toliko sprememb na številnih področjih, da ima mladostnik malo časa in energije, da bi se usmerjal navzven, saj ima preveč »dela s sabo«. Kljub vsemu je dobro, da starši povedo, da jim je nekoliko neprijetno govoriti o spolnosti, sicer ima lahko mladostnik občutek, da je v teh pogovorih nelagodno samo njemu.

Ne vem, kako naj začnem Čeprav današnja generacija staršev izhaja iz obdobja seksualne revolucije, je še vedno težko začeti pogovor o spolnosti s svojimi otroki. Težava je tudi v tem, da v svoji mladosti v večini niso imeli starševskega modela (povojna generacija staršev), ki bi jih naučil spretnosti spolne vzgoje. Kljub omenjenim vzrokom se bo staršem obrestovalo, če bodo znotraj svoje družine detabuizirali pogovore o spolnosti. Začnite posredno, z vprašanji o tem, kaj mislijo njihovi vrstniki o določenih spolnih temah, kako se vedejo … Lahko se pogovarjate o tem, kako je vaš najstnik razumel določen film (na temo ljubezni, spolnosti, splava, kontracepcije, zgodnje nosečnosti …), ki ste ga gledali skupaj ipd.. Ko si boste utrli pot in bo obema stranema manj tuje uporabljati »spolni« besednjak, lahko začnete pogovor tudi direktneje, vezano na svojega najstnika, ne več na ljudi okrog njega.

Kako se pogovarjati o spolnosti? Ne odlašajte s pogovorom do takrat, ko ima vaš najstnik že razmerje Najbolje je, da se začnete pogovarjati o spolnosti, preden je vaš najstnik spolno aktiven. Otroci med 11. in 12. letom bodo te pogovore jemali manj osebno, najverjetneje se ne bodo tako burno odzvali na »nespodobna« vprašanja in bodo tudi bolj pripravljeni izraziti svoje poglede. Bolje je spraševati hipotetično (»kaj če …«) kot neposredno. Če boste npr. šele 16-letni hčerki začeli razlagati kontracepcijo, bo mislila, da jo obtožujete, da ima spolne odnose. Mlajši otroci so še manj čustveno vpleteni v spolne teme in tako obstaja tudi večja možnost, da bodo bolj odprti za pogovor tudi, ko bodo starejši. Sicer pa je dobro vedeti, da nikoli ni prepozno! Če se želite pogovoriti s starejšim najstnikom, mu povejte, da bi se morali o tej temi pogovoriti prej, vendar je zrasel tako hitro, da ste komaj opazili, a bi se vseeno radi začeli pogovarjati o spolnosti.

Ne skušajte povedati vsega naenkrat Iz preteklosti se lahko spomnimo pogovorov o pomembnih razvojnih temah v slogu: »No, draga hčerka, zdaj pa je čas, da se pogovoriva o pomembni temi, o spolnosti. Kaj veš o kontracepciji?« ali pa očetovo povabilo sinu: »Sin, greva skupaj na eno pijačo/košarko?« Pogovori, ki se začnejo tako pompozno, gotovo vzbujajo precej nelagodja na obeh straneh, poleg tega pa spodbujajo prepričanje, da je spolnost nekaj nenaravnega, superveličastnega.

Če želite, da vaš otrok sprejme spolnost kot normalen in naraven del življenja, je najboljši način, da pogovore o spolnosti stkete v vsakodnevne dejavnosti. Televizijske oddaje, revije, celo trači so lahko zadosten poligon, da načnete pogovore, ki so vezani tudi na spolne vsebine. Ne preplavite svojega otroka z nešteto podatki, odgovorite mu na zastavljena vprašanja, morda vprašajte, ali želi izvedeti še kaj, in nič več. Vaši prvi cilji naj bodo predvsem izvedeti, kaj vaš otrok že ve o spolnosti, in mu dati vedeti, da z vami lahko razpravlja o spolnih vsebinah.

Spoštujte mladostnikovo zasebnost Mladostniki sovražijo stikanje po njihovih stvareh ali oprezanje za njimi ali njihovimi prijatelji. Intimnost mladostnikov je treba spoštovati prav tako kot intimnost odraslih. Ne pogovarjate se z mladostnikom o intimnih temah v javnosti, skušajte se orientirati na prostor in čas, ko ste sami z njim. Niti ni priporočljivo, če vam npr. vaša hčerka zaupa svoje intimne dileme, da to takoj poveste svojemu možu, prijateljici ipd. Dovolite, da se hči sama odloči, s kom bo delila tako občutljive in zanjo pomembne vsebine.

Pogovor o spolnem odnosu Večino najstnikov zanima, ali je prvi spolni odnos boleč, kdaj je pravi čas za spolnost ipd.; vedite, da mladostniki pogosteje z vprašanji o spolnosti v sebi iščejo razloge, zakaj še ne bi imeli spolnih odnosov kot pa obratno. V zgodnji adolescenci, ko najstnik še ni osebno in čustveno vpleten v intimni odnos, je dobro, da se z njim pogovorite o realnih tveganjih pri spolnem odnosu: • nezaščiten spolni odnos lahko pripelje do nosečnosti; pogovor o kontracepciji; • prezgodnja nosečnost je fizično in psihično tvegana; pri premladih materah so pogostejši porodni zapleti, več je nedonošenčkov, dekleta, ki so zgodaj matere, težje ostanejo v šoli, pogosteje se razidejo s partnerjem in ostanejo samohranilke; • tveganje za prenosljive spolne bolezni je večje.

Pogovor o vrednotah Najstniki se pogosto sprašujejo, kaj je pri spolnem odnosu dovoljeno in kaj je normalno. Prav je, da jim poveste, kakšno je vaše stališče do spolnosti v najstniškem obdobju. Tudi če se ne strinjate z začetkom spolnega odnosa pred 16. ali pred 18. letom, predstavite argumente, zakaj tako mislite. Mladostniki so hvaležni za razlage in pogosto jih upoštevajo (vsekakor v večji meri, kot če jim stvari samo prepovedujete brez pojasnila).

Poleg številnih virov, s pomočjo katerih si mladostnik lahko pogosto oblikuje napačna stališča o spolnem odnosu, je dobro, da ve, da je normalen spolni odnos tisti, v katerem uživata oba partnerja in ni nobeden izmed njiju prizadet ali se počuti izkoriščenega, krivega. Potreben je čas, da sta partnerja samozavestna in usklajena v spolnem odnosu. Ni tragedija, če so začetniški poskusi v spolnosti ponesrečeni ali boleči, saj lahko sčasoma prerastejo v prijeten, zadovoljujoč odnos.