V ljubezni daješ in prejemaš vsak sleherni dan. Ljubezen ne pogojuje dneva v koledarju. A kljub temu je lepo, da imamo dan, ko lahko na poseben način na(d)gradimo naša čustvovanja.
Vsako leto okrog 14. februarja, dneva zaljubljencev, ki se v naših krajih praznuje šele zadnjih deset, petnajst let, se pojavita dva nasprotna si pola – na eni strani tisti, ki praznik jemljejo zelo resno in se nanj tudi dobro pripravijo, ter na drugi strani tisti večni skeptiki, ki v tem prazniku vidijo le še en komercialni praznik, ki smo ga po sili podedovali in ki je kar naenkrat postal tako strašno nujen in pomemben.
Praznovati ali ...
Na silo ne boste ustvarili romantike, pa če se še tako trudite. Če vam valentinovo ne pomeni ničesar, ali še huje, če vam ves ta rdeče-roza kič na vsakem koraku povzroča slabost in nenadno vrtoglavico, je verjetno res bolje, da se za tisti dan izolirate od vse te vsesplošne vzhičenosti in pričakovanja po nekem čustvenem vrhuncu.
Problem nastane, če s partnerjem pri tej zadevi stojita na dveh popolnoma nasprotnih si poljih. Ali je vaša "dolžnost" dobrega, zvestega in prilagodljivega partnerja, da pokleknete tudi ali vsaj za valentinovo?
Spet je pozabil!
Seveda je pozabil, če mu izkazovanje ljubezni na točno določen datum pomeni manj kot nič. Pomislite raje, kakšen je vajin vsakdan skozi celo leto. Drobcene malenkosti, pozornosti, dotiki, poljubi in njegova različna dokazovanja, kako močno vas ljubi, pomenijo veliko več, kot nek prisiljen valentinov "ljubim te" s kičastim rdečim srčkom v roki, ki ga tako in tako ne boste imeli kam postaviti. Ne pričakujte od njega, da se bo čez noč samo za en dan prelevil v shakespearjanskega romantika. To ne obstaja. Zadovoljite se s tem, kar imate in dobivate dan za dnem. To je prav ljubezen. In to je prava romantika.
Druga plat valentinovega
Seveda obstajajo tudi izjeme. In prav te izjeme razumejo valentinovo kot poseben praznik. Kot dan, ko lahko mogoče na poseben način svojemu partnerju izpovejo svojo ljubezen. Kot dan, ko si končno vzameta nekaj čase zase, si privoščita kakšno posebnost, karkoli, da se počutita bolje. In ker smo na žalost včasih skozi celo leto prezaposleni in med vsakdanjimi opravili in obveznostmi pozabimo na tisti dragoceni čas v dvoje, ki lahko v nekaj urah prebudi stara čustva, je mogoče lahko prav valentinovo tisti opomnik, ki nas prebudi iz "rutinskega" spanja in nas opomni na partnerja, ki ga imamo tako zelo radi in smo mu to na zadnje povedali … kdaj že?
2
