Vsaka druga ženska je žrtev nasilja

Statistike v Sloveniji so zelo zgovorne: ženske so kar v 99 odstotkih primerih žrtve nasilja med odraslimi, povzročitelj je največkrat moški. Vsaka druga ženska naj bi bila od svojega 15. leta vsaj enkrat žrtev nasilja.

Združeni narodi so leta 1993 v Deklaraciji o odpravi nasilja nad ženskami nasilje nad ženskami opredelili kot "vsako dejanje nasilja, ki temelji na spolu in ima za posledico ali je verjetno, da bo imelo za posledico, fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk. Vključene so tudi grožnje s takšnimi dejanji, odvzem ali samovoljna omejitev prostosti, ne glede na to, ali se to dogaja v zasebnem ali javnem prostoru."

Psihično nasilje je prvi znak za preplah V prvi vrsti se je treba zavedati, da obstaja več oblik nasilja. Najpogostejše je psihično nasilje, sledijo mu fizično, spolno in ekonomsko nasilje.

"Nasilje se navadno začne s psihičnim nasiljem, ki sčasoma, predvsem ob kakšnih pomembnih življenjskih prelomnicah (nosečnost, poroka, selitev ...), lahko preraste tudi v fizično in spolno nasilje," nam uvodoma razloži Tanja Šket iz društva Ženska svetovalnica, kjer vsako leto pomoč poišče okrog šeststo žensk. Z leti napetost narašča in poleg omenjenih oblik nasilja ženske lahko postanejo žrtve izolacije, omejevanja svobode in vsakodnevnega ponižanja.

"Cilj povzročitelja nasilja je, da žrtev izolira," nam še razloži Šketova in ob tem poudari, da se ženska na začetku, predvsem ko gre šele za psihično nasilje, niti ne zaveda, da je postala žrtev svojega nasilnega partnerja. Toda prav psihično nasilje je prvi znak za preplah.

Ženske predolgo čakajo Ženske si prepogosto zatiskajo oči, ne vidijo in se ne zavedajo, da so postale žrtve nasilja. Bojijo se svojega partnerja, hkrati pa se svojega stanja sramujejo. Vse to in seveda grožnje partnerja, da ji bo vzel otroke, da jo bo ubil, če ga bo zapustila, stisnejo žensko v kot. Nemalokrat, nam razloži Šketova, ženska celo verjame, da je odgovorna za nasilje svojega partnerja. Zato vztraja in se boji sprememb. "Dogaja se, da ženske fizično nasilje trpijo več let, celo desetletij. Statistika kaže, da se ženske tudi do sedemkrat umaknejo in vrnejo v nasilni odnos, preden ga dokončno zapustijo."

"Nekatere mislijo, da se bo partner spremenil, in zato vztrajajo ob njem. Pogosto je razlog to, da nimajo moči, da bi takšnega partnerja zapustile. Vedno gre za preplet različnih dejavnikov, nasilni partnerji lahko grozijo tudi z umorom sebe ali partnerice, če jih bo zapustila, zato je odhod od nasilnega partnerja vedno zelo težka naloga," nam ob tem razloži tudi psihoterapevtka mag. Ana Bešter Bertoncelj.

Vsi lahko postanemo žrtve nasilja V društvu poudarjajo, da se nasilje dogaja v vseh družbenih slojih, v vseh etičnih ali verskih skupinah, ne glede na izobrazbo, poklic ali starost. "Vsi lahko postanemo žrtve nasilja," pripoveduje Šketova, ki verjame, da je nasilje izraz neenakosti med spoloma. "Verjamemo, da je nasilje naučen vedenjski vzorec, ki se pojavlja ne glede na zunanje okoliščine."

Alkohol ni vzrok za nasilje Čeprav velja prepričanje, da je v družinah, kjer se spopadajo z alkoholiziranostjo, nasilje večje, pa v društvu to zavračajo: "Povzročitelji nasilja se lahko s pomočjo alkohola opogumijo ali ga uporabljajo kot alibi, ni pa vzrok za nasilje. Mi verjamemo, da se za nasilje vsak odloči sam."

Kakšen je profil nasilnega moškega? Težko torej sklenemo, da obstaja nekakšen profil nasilneža, vseeno pa lahko določimo dve kategoriji nasilnih moških. "So moški," pojasnjuje Bešter Bertoncljeva, "ki so nasilni na način, da je vsem v njihovi okolici jasno, da na ta način izražajo svoje frustracije." Obstaja pa tudi druga kategorija moških, ki so lahko v nekem trenutku zelo ljubeči in prijazni, že v naslednjem pa zelo nasilni. "Sama to razlagam prek ego stanj (izraz iz transakcijske analize). Moški je lahko prijazen, ko je v enem ego stanju, ko pa zaradi določenega dražljaja, ki je lahko partneričino vedenje ali pa le njegova interpretacija določene situacije, 'preklopi' v drugo ego stanje, postane nasilen. Ko se vrne v prvo ego stanje, je znova ljubeč in prijazen."

Kaj mora storiti ženska, ki je žrtev nasilja Najprej naj se komu zaupa. "Molk ohranja nasilje," poudarja Šketova. "Ženske se nasilja sramujejo, počutijo se krive in delajo vse, da okolica ne bi opazila, kaj se dogaja znotraj njihove družine. Pogosto družina navzven deluje idilično, kaj se v resnici dogaja za štirimi stenami, pa nihče ne ve."

V društvu Ženska svetovalnica z žensko, ki pride po pomoč, najprej naredijo individualen načrt, ki ji bo pomagal, kako se zavarovati. "Zelo priporočamo, da nasilje prijavi policiji ter da pri fizičnem in spolnem nasilju poišče tudi pomoč zdravnika." Ženski, ki je žrtev nasilja, svetujejo tudi, naj vodi "dnevnik nasilja", ki ji bo pomagal pri prijavi in pri tem, da tudi sama spregleda, v kakšnem težkem položaju se je znašla. "Ženske pogosto potlačijo čustva in se ne zavedajo, kaj se dogaja v njihovem življenju", tako da jim lahko takšen dnevnik dejansko pomaga pri doživljanju resničnosti.

Žrtve nasilja se lahko zatečejo tudi v njihov krizni center, ki je dosegljiv 24 na dan, če je treba, pa jih od tam napotijo tudi v varno hišo.