Večni prepiri med partnerjema

- Zakaj partner ni zamenjal straniščnega papirja, če ga je zmanjkalo, je vedno znova uganka, ki ljudi morda sploh ne bi razburjala, če ne bi zraven razkrivala dejstva, da ni težava samo v papirju na stranišču, ampak da je v zakonu veliko stvari zanemarjenih ali potrebnih popravila oziroma zamenjave. Seveda naj bi to popravil tisti partner, ki bo zamenjal papir …

- Kdo je gospodar daljinskega upravljalnika in zakaj običajno ženske popustijo pred moškimi zahtevami, da se bo gledalo šport ali pa igralo videoigrice. Saj lahko kupite še en televizor, če si lahko to privoščite, vprašanje, ki leži pod prepirom, pa je, zakaj so potrebe enega partnerja pomembnejše kot drugega?

- Vprašanje dopusta zmeraj lahko zaneti prepir, saj se je treba soočiti s preveč izzivi: hotel z eno zvezdico ali štirimi, gore ali morje, z avtom ali avtobusom, koliko denarja zapraviti itd. Pari se skregajo, namesto da bi se veselili časa, ki ga bodo preživljali skupaj, in se raje prilagodili drug drugemu, če že nimajo enakih interesov.

- Potrebujem čas zase, pa naj gre za druženje s prijatelji, šport ali obisk pri frizerju, partner to narobe razume in misli, da je nezaželen. Treba je najti pravo razmerje med "jaz in midva", saj je takšno ravnotežje nujno potrebno, predvsem pa je treba dati partnerju vedeti, da ni nepomemben in da čas, ki ga preživite brez njega, ne pomeni, da ga ne ljubite.

- Šale o taščah in drugih sorodnikih so smešni, dokler ne zadevajo vaše družine, takrat pa je lahko celo obratno in zabolijo. Sorodniki so prtljaga, ki sta jo partnerja prinesla skupaj v zakon, vendar ni treba, da ves čas potujeta z njo, lahko jo kdaj tudi odložita, predvsem pa dosežeta sporazum o sorodnikih, ki bo obema ustrezal. Saj veste, če partner ne mara vaše mame in očeta, boste hitro mislili, da ne mara tudi vas, in prepir je tu.

- Tradicija in vera sta dva močna sprožilca prepirov, ki seveda ne vodijo nikamor, razen v nesrečo. Če sta bila vzgojena drugače, v drugačni veri in kulturi, še ne pomeni, da je eno več vredno kot drugo, ampak bi partnerja lahko vzela najboljše iz obeh svetov in ustvarila svojo družinsko tradicijo, s katero bosta oba zadovoljna, namesto da vsak v svojem kotu jezno razmišlja, da so edini pravi običaji njegovi, pa pika. Tolerantno, ni kaj.

- Usklajevanje obveznosti je eden večjih izzivov v partnerstvu nasploh, ampak vreden prilagajanja, seveda tako, da nobeden od partnerjev ni oškodovan. Moški običajno ne vidijo, da ima ženska poleg službe še cel kup drugih obveznosti, ženske pa ne razumejo, da je moškim kariera pomembnejša kot njim, dejstvo pa je, da se bosta morala oba naučiti spoštovati obveznosti drug drugega in se jim prilagajati, sicer prepirom ne bo konca.

- Vzgoja otrok je nekaj, na kar imata partnerja skoraj vedno različne poglede in ideje, zaradi katerih se prepirata, po možnosti ne vpričo otrok. Ko se ne strinjata o vzgoji, naj se o tem pogovorita za zaprtimi vrati. Zelo pomembno je, da slišita in razumeta drug drugega, poskušata sprejeti drugačnost, tudi če je ne razumeta. Jasno je, da je bolje, da imata eno skupno politiko vzgoje kot pa različico mame in očeta, saj tako otroka zmedeta, drug drugemu pa sporočata, da bo po njegovi krivdi otrok narobe vzgojen.

- Spolnost, s katero ni nihče zadovoljen in ki jo partnerja pogosto zakuhata v užaljenost in mulo, potem pa še v nesmiselne prepire, prinese v zakon veliko grenkobe. O tem se je treba pogovoriti, vendar ne z obtoževanjem in iskanjem krivca za nastalo situacijo, ampak z veliko mero strpnosti in razumevanja, predvsem pa je treba razumeti, da spolnost ni vedno idealna. Če tega ni, lahko tisti, ki je nezadovoljen, meni, da partnerju ni več privlačen ali da najde svoj užitek drugje.

- Denar, denar in še enkrat denar je vzrok najbolj žolčnih prepirov, saj slej ko prej od prepira o denarju partnerja preideta na osebno žaljenje, ki zelo boli, predvsem pa odpira vprašanje, ali partnerja sploh cenita enake stvari v življenju oziroma ali sploh cenita drug drugega.