Pozabiti in iti naprej

Zdaj gledamo naprej, vse slabo želimo pustiti za seboj, skupaj v paketu z letom, ki je za nami. In pozabiti. Slabe izkušnje, ljudi, ki so nas prizadeli, nas zapustili, razočarali ali kako drugače ranili. In so ljudje, ki slabo hitro "predelajo", in so ljudje, ki imajo s tem velike težave. Eden izmed ljudi, ki nič ne pozabi, je Igor. Simpatičen fant, urejen, z redno (danes je to pomembna informacija) službo. Nekoč velik lomilec ženskih src je pred nekaj leti sam doživel srčni brodolom, pristal na samotnem otoku in tam tudi ostal.

In čeprav se vsake toliko na njegovem obzorju pojavi ladjica upanja, njegovo srce še vedno hrepeni po preteklosti. Po njej, njegovi veliki in (skoraj) usodni ljubezni. Res je, da sta bila zelo lep par, skladen in kot rojena drug za drugega. Ona dolgolasa in dolgonoga sirena, lepega obraza, on ponosen, srečen in predvsem do konca zaljubljen v svojo Nino. Imela sta se rada, želela sta si ustvariti družino in skupaj srečno živeti do konca svojih dni. A življenje je polno presenečenj. Njegova lepa sirena se je zapletla z drugim moškim, iz razlogov, ki jih ve samo ona. Prevarala ga je, zapustila in se čez nekaj časa poročila z drugim. On pa je obtičal na mestu, prevaran in nesrečen. Izgubljen in globoko razočaran v ljubezen. In bolj kot se je oddaljeval datum konca njune veze, bolj je v sebi čutil jezo, bes, zamero in obsojanje Nine za to, kar mu je storila. Močna negativna čustva, ki so ga počasi začela razjedati in mu krojiti življenje. Zdaj so minila že štiri leta, kar ga je zapustila. Še vedno govori o njej, pripoveduje zgodbe iz njunega življenja in pravi, da jo je prebolel. A ko jo sreča po naključju nekje na ulici, se obrne stran. Še vedno jo obsoja, ker ga je zapustila in pravi, da ji tega ne bo nikoli odpustil.

Nikoli?Je to pametno? Gojiti zamero iz preteklosti do neskončnosti? Preprost rek pravi: »Vse ob svojem času«. Je čas, ko smo nesrečni in žalostni, ker nas je nekdo zapustil. In pride čas, ko smo jezni in besni na osebo zato, ker nas je prizadela. A pride tudi čas, ko je treba odpustiti, pozabiti in iti naprej. Brez grenkobe na jeziku, besa v očeh in žalosti v srcu. Vse ob svojem času. Ne moremo prehitevati, nič na silo preživeti in pozabiti, ker se ne da. Pravijo, da čas zdravi vse in zdi se, da je res tako. Kar pa ne velja za vse. Igor še ni pozabil Nine, niti ji ni odpustil tega, kar mu je naredila. Hkrati pa si želi spoznati »novo Nino, v katero se bo zaljubil, jo poročil in si ustvaril družino. A dokler ne razčisti s preteklostjo, odpusti in pozabi na svojo zadnjo vezo, bo težko naredil korak v pravo smer … res pa je, da je novo leto odličen čas za nove začetke. Tudi že za (skoraj) brezupne primere.