Sreda, 2. 1. 2019, 4.00
5 let, 10 mesecev
Kristjan Valenčič Rožmanec
Faca, ni kaj! Napovedali so mu samo teden dni življenja, pri 16 letih želi več kot samo preživeti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,58
16-letni tetraplegik Kristjan Valenčič Rožmanec pravi, da kljub številnim telesnim omejitvam živi lepo življenje. "Drugačnega ne poznam," pravi. Dolga leta je sanjal o tem, da bi postal športni komentator, danes razmišlja o igralstvu.
Kristjanu Valenčiču Rožmancu so zdravniki ob rojstvu napovedali samo teden dni življenja. Danes jih ima 16 in kljub življenju na invalidskem vozičku in respiratorju ter vsem omejitvam – njegova mama Ana pravi, da so njegove kosti krhke kot papir – živi lepo življenje. Pravzaprav pravi, da v njem zelo uživa. "Moje razpoloženje niha, a večino časa sem nasmejan," pravi. Dolga leta je sanjal o tem, da bi postal športni komentator, zdaj je zaradi nekaterih zamer, povezanih s športom, začel sanjati drugačne sanje.
"Rad bi se poskusil kot igralec. Rad bi zaigral v kateri od slovenskih serij. Povabili so me na avdicijo za igranje v seriji Reka ljubezni, a se potem zaradi določenih okoliščin žal ni izšlo. Še bom poskušal," napoveduje 16-letni tetraplegik Kristjan Valenčič Rožmanc iz Horjula, s katerim smo se pogovarjali ob robu prireditve ob izboru Face leta, kjer so pod okriljem Časorisa, spletnega časopisa za mlade in Zveze prijateljev mladine Slovenije, predstavili šopek navdihujočih otrok.
Rojen z 28 zlomi
"Rodil sem se kot tetraplegik, z 28 zlomi," pravi. "Ne čutim rok in nog, za nameček imam težave tudi z dihanjem in potrebujem respirator," pojasni. "S tem sem se sprijaznil. Drugačnega življenja na poznam," dodaja.
Kristjan pri vsakodnevnih opravilih potrebuje pomoč. Tukaj je njegova glavna opora mama Ana Rožmanec, ki je osebne ambicije postavila na stranski tir in je danes predvsem zdravnica, medicinska sestra, negovalka svojega sina, kuharica … "Z veseljem postorim vse, kar potrebuje, nikoli ne vemo, kako dolgo bo še z nami, in ta čas bi radi polno izkoristili."
V negativi iščejo pozitivno
Kristjanu so zdravniki ob rojstvu napovedali teden, največ 14 dni življenja. "Postavili so mu diagnozo krhkih kosti, kar pomeni, da so njegove kosti tako krhke kot papir ali steklo. Po rojstvu je najprej nekaj mesecev preživel v kalupu iz mavca, kar je pomenilo, da se ga nismo mogli niti dotakniti. Zaradi močnih bolečin je dobival morfij," se težkega obdobja spominja mama.
"Spomnim se trenutka, ko me je prvič pogledal z očmi, modrimi kot Soča, bilo je za vedno. Takega življenja smo se navadili, drugačnega ne poznamo. V vsaki negativni stvari poskušamo najti pozitivno," sporoča. "Nikoli ga nismo skrivali, želimo, da je čim več med ljudmi," pravi.
Mama Ana je Kristjanova največja opora. "V vsaki negativi iščemo pozitivno," pravi.
Srečanja s športniki in igralci
Kristjan je tako spoznal že ogromno znanih ljudi, predvsem iz športnih krogov. Tudi nogometaše in hokejiste Olimpije. Nekdanji kapetan slovenske hokejske reprezentance Tomaž Razingar je družini celo pomagal pri prilagoditvi avta, ki mami Ani omogoča lažje premikanje Kristjana in vozička iz avta in nazaj vanj. Spoznal je tudi igralce serije Reka ljubezni, hokejista Anžeta Kopitarja, sanja o tem, da bi si finale poletov v Planici ogledal iz prve vrste. Kot so nam zatrdili na Smučarski zvezi Slovenije, mu bodo to tudi omogočili.
Horjul–Kamnik–Horjul
Ana svojega prvorojenca, ki je priklenjen na invalidski voziček, pri dihanju pa mu pomaga respirator, vsak dan odpelje v šolo – Kristjan obiskuje 9. razred osnovne šole v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Kamnik – in nazaj. To pomeni, da večji del dopoldneva preživi v avtu. Od Horjula, kjer živijo, do Kamnika je 45 kilometrov – pot opravi štirikrat na dan. Nekaj let je s sinom celo živela v Kamniku in Kristjan se še danes, kljub temu, da je že napol odrasel, z veseljem spominja teh dni. Ne skriva, da bi jih še kako rad ponovil.
Kristjan z mamo, polsestrico Manco in očimom Gorazdom. Oče mu je umrl pri sedmih letih.
Kristjan ima še brata in polsestro. Tudi 13-letni brat Matteo se je rodil s posebnimi potrebami – rojen je brez ustnega neba in s hudo očesno boleznijo – očeta sta izgubila že v zgodnjem otroštvu. Kristjan je ob smrti očeta imel sedem let, Matteo le štiri. Mama je čez nekaj let spoznala novega partnerja Gorazda, rodila se jima je zdrava hčerka Manca.
Sanje o športnem komentatorstvu začasno postavil na stranski tir
Kristjan je velik ljubitelj športa, predvsem ekipnega. Že od otroštva ga najbolj zanima nogomet, a je navdušenje v zadnjem obdobju nekoliko zamrlo.
"Stvari so se mi zamerile," prizna in cilja predvsem na dogajanje v nogometni Olimpiji. "Ko vidiš, da trenerja, ki dela dobro, odstavijo, in ko spoznaš, da so bolj v ospredju politični kot športni interesi, ti ne more biti vseeno," pravi. Zato je tudi sanje o tem, da bo nekoč športni komentator, postavil na stranski tir, športno komentiranje pa je tudi že odkljukal na seznamu želja.
V družbi športnega novinarja nacionalne televizije Tomaža Hudomalja je komentiral nogometno tekmo med Olimpijo in Mariborom. Prizna, da je bil malce pristranski (od nekdaj je privrženec Olimpije) in da ga je tudi Hudomalj opozoril, da je eno od prvih pravil športnega komentiranja nepristranskost.
Pravi, da se zaradi telesnih omejitev nikoli ni ukvarjal z nobenim športom. Še najbližje mu je bil z igranjem igric, se pošali. Pri tem si pomaga s posebnim pisalom, ki ga po tablici vleče z usti. Spremlja vse, kar je povezano s športom, informacije išče na YouTube kanalu in družbenih omrežjih, posluša poročila, prebira novice na spletnih portalih, tudi na našem. Pri športu ga ne zanima samo rezultat, sprašuje se, kaj je v ozadju, zakaj igra ne steče, kaj bi lahko bilo bolje, zanima ga psihološko ozadje, pravi.
Kristjan je bil na izboru Časorisa, spletnega časopisa za otroke, izbran za eno od fac leta 2018. Kliknite za ogled fotogalerije z zaključne prireditve (foto: Ana Kovač).
Ena od 12 'fac' leta
Kristjan je bil eden od 12 navdihujočih otrok, ki so pred dnevi v Lutkovnem gledališču v Ljubljani iz rok predsednika republike Boruta Pahorja dobili priznanje za faco leta. Gre za izpostavitev nadarjenih, navdihujočih otrok, ki so vzor ne samo otrokom, ampak tudi odraslim.
"Pri Časorisu so zame izvedeli prek Infodroma, kjer so o meni in mojem življenju posneli dokumentarni film z naslovom Kristjan," je pojasnil Kristjan. Ne katerikoli film, ampak film, ki je na največjem svetovnem festivalu otroških in mladinskih televizijskih oddaj Prix Jeunesse International v Munchnu prejel posebno nagrado Unicefa.
