Kljub vsemu so diamanti še vedno večni

Verjetno ne bomo nikoli vedeli, kdaj so odkrili prvi diamant, vemo pa, da so od odkritja pred približno šest tisoč leti do 18. stoletja vsi diamanti prihajali iz Indije, potem pa so ga našli tudi v Južni Afriki. Z diamanti se je na veliko trgovalo najprej v Benetkah, nato se je njihova pot končala oziroma začela v Bruslju, zdaj pa je glavno trgovsko središče za ta drag kamen Antwerpen, kjer kupujejo tudi slovenski zlatarji.

Dolgo je trajalo, preden je Marilyn Monroe v filmu Gospodje imajo raje plavolaske (Gentlemen Prefer Blondes, 1953) razglasila, da so diamanti dekletovi najboljši prijatelji. Do 15. stoletja so imeli samo vladarji prijateljske odnose z diamanti. Najslavnejši blondinki, ki je oboževala večen lesk diamantov, je pritrdila še Audrey Hepburn v filmu Zajtrk pri Tiffanyju, ko je kot obsedenka z diamanti zagotavljala, da šele iz podarjenih uhanov lahko vidiš, za kakšno žensko te ima tvoj moški.

Z diamantom si podarjamo predvsem čustva

Z diamantom preprosto ne morete zgrešiti, saj imata njihova neskončna globina in sijaj vedno prvo in zadnjo besedo. "Diamanti kot darilo so aktualni vse leto, decembra pa še malo bolj. Sicer je diamant tradicionalno rezerviran za zaročne prstane, decembra pa prodamo celoten niz drugih izdelkov, ne le prstanov. Lahko si privoščite nakit z drobnim diamantom za nekaj sto evrov, cene pa so zelo različne, predvsem pa ni zgornje omejitve," je o najbolj žlahtnem nakitu povedal zlatar Peter Malalan, ki je poudaril, da so slovenski kupci zelo pozorni na kakovost, ki pa je seveda povezana tudi s ceno. Te pa ne določa le velikost oziroma karat diamanta, ampak je odvisna še od barve, sijaja in brusa, Peter Malalan pa je tem štirim kriterijem dodal še svojega, to je zaupanje. V potrditev zaupanja ima vsak diamant svoj certifikat, večji tudi mednarodnega. Diamante kupujejo na antwerpenski borzi, njihov dobavitelj pa poskrbi, da diamant prihaja iz neoporečnega rudnika, da je t. i. conflict-free diamant.

Nakit z diamantom pa ni le še eno okrasje, ki ga radi pokažemo, ampak ima tudi simbolno vrednost. "Gre za družinsko vrednoto, ki postane del družinske tradicije. Z njim si v družini predajamo naprej tudi čustva," je še povedal Peter Malalan.

Diamant naš vsakdanji

Diamantni nakit ni prav nobena redkost, pravzaprav pri Zlatarni Celje prodajo največ prav nakita z diamanti, od drobnih kamenčkov do večjih kosov. "Nekajkrat letno prodamo tudi nakit z diamantom v velikosti enega karata. Manj zahtevni pa si lahko privoščijo tudi prstan z drobnim briljantom za približno 200 evrov," je povedala vodja prodaje pri Zlatarni Celje Renata Videčnik. Briljant pomeni le, da je diamant zbrušen v okroglo obliko. Tudi pri njih opažajo, da tradicija spet dobiva veljavo, saj je spet vedno bolj zanimiv kot družinsko premoženje. Se pa pozna recesija, saj je večina nakupov iz srednjega razreda padla v nižji cenovni razred, medtem ko višji razred ostaja pri dražjih nakupih. Tudi Zlatarna Celje nakupuje v Antwerpnu, tradicionalnem središču draguljarske industrije, pa tudi v Izraelu. Sodelujejo z vedno istimi dobavitelji. "Strankam je zelo pomembno, da so diamanti pridobljeni na zakonit način, včasih pa kupci s tem niti niso bili seznanjeni," je dodala Videčnikova.

"Gospodje zelo radi obdarujejo gospe. Pa tudi gospe se zelo rade same nagradijo"

Morda se ne morete odločiti, kateri kos nakita bi podarili. Tudi za takšne zagate imajo zlatarji rešitev. "Največ povpraševanja je po uhanih, prstanih in ogrlicah z diamanti. Veliko pa prodamo tudi zapečatenih diamantov, to je nevdelan kamen, ki ga potem obdarovanec vdela v nakit ali pa obdrži takega, kot je," nam je zaupal zlatar Tomislav Loboda, ki decembra opaža očiten porast povpraševanja po nakitu z diamanti. "Globina denarnice se v času recesije sicer pozna, a se ljudje vseeno radi odločajo za nakup tega naravnega kamna, saj ima trajno vrednost. Kamen iz laboratorija se ne more primerjati z naravnim kamnom," je še povedal Tomislav Loboda. Tudi njegova družinska zakladnica se ponaša z večnim diamantom.

Vsi zlatarji opažajo, da so slovenski kupci izredno dobro izobraženi, o diamantih se pozanimajo še pred nakupom, tako vedo, da vrednost ni le v velikosti kamna. "V kupcih imamo zelo resne sogovornike," priznava Videčnikova iz Zlatarne Celje. Kdo pa je povprečen kupec diamantnega nakita? "Gospodje zelo radi obdarujejo gospe. Pa tudi gospe se zelo rade same nagradijo," nam je zaupal Peter Malalan. Tudi v celjsko zlatarno po diamante prihajajo večinoma malo starejše stranke, ki so dobro situirane, z rednimi prihodki, medtem ko v zlatarstvu Loboda opažajo tudi mlade podjetnike, ki diamant radi kupijo kot nakit za družinsko tradicijo.

Najdražji diamanti v zgodovini

Koliko stane diamant velikosti enega karata, je odvisno od njegove barve, sijaja in brusa. Na primer, diamant velikosti enega karata barve D, ki pomeni, da je izredno čiste bele barve, lahko stane od 1.600 do 27 tisoč dolarjev, odvisno od njegovega sijaja oziroma jasnosti. Po drugi strani pa je diamant z oznako barve M, to je nežno rumene barve, brez napak, vreden od štiri do samo pet tisoč dolarjev, in sicer zaradi rumenih odtenkov, ki jih vsebuje. Leta 2008 so za 24 milijonov dolarjev prodali 35,56-karatni (7,1 grama) modri diamant, ki je nekoč pripadal španskemu kralju. Maja 2009 pa je 7,03-karatni modri diamant (1,4 grama) z 9,5 milijona dolarjev dosegel najvišjo ceno, kar so jo kdaj plačali za kakšen diamant. Istega leta je ta rekord presegel 5-karatni (1 gram) rožnati diamant, ki so ga v Hongkongu prodali za 10,8 milijona dolarjev.