Kakšen je dober šef?

"Rešitev ni več v strategijah! Cilji, načrti, strategije vas ne pripeljejo do uspeha, to lahko naredijo le ljudje, odnosi med njimi in vrednote, ki jih pri tem usmerjajo," je direktor podjetja za strateške komunikacije Dialogos Brane Gruban na enem od svojih predavanj o vodenjih podjetij, organizacij in ustanov citiral nekdanjega direktorja General Electric Jack Welcha. Pomembno je namreč, da se vodje zavedajo pomena socialnega kapitala organizacije, kar pa niso le zaposleni sami po sebi, temveč odnosi med njimi.

Delovno okolje naj bo zgrajeno na zaupanju in ne podvrženo nadzoru, strogosti, neupoštevanju in zaničevanju, opozarja Gruban. Ob tem navede psihološki vidik motivacije posameznika. Opozori, da stari model nagrajevanja in kaznovanja oziroma načelo korenčka in palice ne deluje. "X teorija menedžmenta dokazuje zanimiv učinek obravnave sodelavcev kot po naravi lenih bitij, ki jih je potrebno nenehno nadzirati, spodbujati. X teorija že dobrih štirideset let namreč dokazuje, da se v tem primeru ljudje začnejo točno tako tudi obnašati." Deluje, kot poudarja direktor Dialogosa, če vodje v zaposlene zaupajo in verjamejo. Se osredotočijo na sposobnosti in prednosti sodelavcev, ne na njihove napake in slabosti. To, kar šteje in ima velik učinek, so pohvale, ki jih prepogosto podcenjujemo.

Trud naj bo opažen in nagrajen Zaposleni potrebujejo tudi občutek varnosti. Potreba po tej pa ni enaka tisti izpred desetih ali dvajsetih let. "Zaposleni si želijo predvsem jasnih dogovorov z delodajalcem. Želijo si, da je njihov trud opažen in ustrezno nagrajen. Cenijo vodje, ki so jim lahko vzgled, s svojo etično držo, jasno komunikacijo in občutkom za sočloveka," pojasnjuje vodja katedre za psihologijo dela in organizacije z ljubljanske filozofske fakultete Eva Boštjančič.

Dodaja, da so uspešnejši tisti vodje, ki zaposlene motivirajo z spodbudami, možnostmi napredovanja ter osebnega in strokovnega razvoja. "Postavljanje ravno prav zahtevnih poslovnih izzivov, primerno stopnjo samostojnosti in odgovornosti. Seveda pa je dogovorjeno in pravočasno plačilo za delo pogoj za osnovno zadovoljstvo zaposlenih," še pojasnjuje sogovornica.

V Sloveniji prevladujejo grožnje in prisile V Sloveniji nezadržno prevladujejo negativni signali, grožnje, prisile in prepovedi, je do vzdušij v delovnih okolij kritičen Brane Gruban. Uspeh je namreč ravno v nasprotni sliki - v pozitivni spodbudi, pozitivni povratni informaciji, zaupanju, dobrih medosebnih odnosih, delovni zavzetosti in že omenjeni iskreni pohvali, pravi. Le v takem okolju bodo zaposleni resnično zavzeti, sproščeni in motivirani, na tak način bodo svobodno tudi lahko izrazili svoje talente, sposobnosti in uresničevali svoje znanje. Pri iskanju kreativnih in inovativnih rešitev naj napake ne bodo kaznovane, temveč pohvaljene, opozarja strokovnjak. Ustrahovanje, neodobravanje, nespoštovanje in negotovost, s katero se še posebej soočamo v kriznem obdobju, zmanjšajo produktivno moč in kakovost celotnega kolektiva, kar se lahko pozna tudi pri poslovni uspešnosti, opozarjata strokovnjaka.

"Opažam, da se uspešne organizacije v Sloveniji kljub slabi gospodarski situaciji še vedno izdatno ukvarjajo z zaposlenimi – morda so zmanjšali število izobraževanj, so pa zato bolj ustvarjalni pri iskanju drugih načinov iskanja in razvoja zaposlenih," razlaga Eva Boštjančič.

Vodja naj bo dober motivator Z vodenjem so povezana velika pričakovanja. Od vodje pričakujemo številne sposobnosti in kompetence – strokovno znanje, ustrezne delovne izkušnje in osebne lastnosti, med njimi psihologinja dela našteje integriteto, karizmo in občutek za spodbujanje timskega dela. Nepogrešljivi so tudi empatija, občutek za ljudi in njihove potrebe po priznanju ter etične norme. Vodja mora znati na konstruktiven način motivirati ljudi, pri njih spodbuditi maksimalno zavzetost.

Ali kot še izpostavi Eva Boštjančič: "Predvsem gre za osebo, ki je bolj usmerjena k ljudem kot k nalogam, kajti višje, ko greš po organizacijski hierarhiji, vedno več je ukvarjanja z zaposlenimi, vedno manj je dela s strokovnimi problemi." Štejejo človečnost, seveda tudi odločitve in poteze, ki so v dobro organizacije in so strateškega poslovnega pomena.

Popolni vodja? Vodje so danes postavljene pred veliko izzivov, na eni strani morajo zagotavljati preživetje na trgu, hkrati pa pri tem ohranjati pozitivno in spodbudno delovno okolje. Z večjo stopnjo lojalnosti in zavzetosti so nagrajeni tisti vodje, ki bodo vzpostavili višjo stopnjo predvidljivosti, razumevanja, podpore, odprte komunikacije in zagotavljali povratne informacije o delu ter omogočili, da imajo ljudje več besede pri rečeh, ki jih zadevajo.

Seveda popolnega vodja ni, so pa dovolj dobri. Ti gradijo na svojih prednostih, svoje šibkosti pa poskušajo nevtralizirati tudi ob pomoči sodelavcev.