Kako ljubimo pri 25, 35 in 55 letih

25 Pri petindvajsetih je ves svet ljubezenski oder, na katerem lahko vsak hip odigrate svojo največjo vlogo. Nekje v sebi še vedno upate na tisto usodno srečanje s svojim najljubšim rock'n'roll pevcem ali najljubšo hollywoodsko zvezdnico, čeprav morda vaše življenje že kroji resna ljubezenska zveza. Priložnosti puščate odprta vrata, radi se spogledujete in celo hodite po robu, še raje si vse slikate v idiličnih barvah. Poroko in zakon dojemate poetično – zakaj bi kos papirja sploh kaj spremenil? Otroci, seveda, imeli jih boste veliko, vsi bodo pridni, nadarjeni in lepo vzgojeni, ampak se nikamor ne mudi, treba je še toliko videti, prepotovati, izkusiti ... Treba je znati uživati, dokler ni prepozno, poleg tega pa se da vse načrtovati. Sicer pa so vaši dnevi tudi brez teh obveznosti polni, saj so tu še prijatelji, zabava, sprostitev, masaže in nakupovalni izleti, ki dopolnjujejo ambiciozno gradnjo kariere. Ovire preskočite ali pa jih zaobidete, težave v partnerstvu lažje prebrodite, a se tudi precej lažje razidete. Ne glede na to, kako močna je (bila) ljubezen, preživite tudi najtežje trenutke, zato da bi lahko z nekom drugim nekoč znova doživeli pravljico. Hkrati pa ste zaradi mladostne neugnanosti še prevečkrat z nekom istim pripravljeni ponavljati vse od začetka, ker preprosto samo ljubite. Konec koncev ste še mladi in vsak hip se vam lahko še vse zgodi.

35

Velika ljubezen? Če mislite na tistega, ki čaka doma ... No, res je bila velika strast, tudi zaljubljenost, ampak danes lahko vidite, da ste bili hudo zaletavi. Romantične večerje, gledanje zvezdnih utrinkov, konci tedna, ki sta jih preživela v postelji, noro dober seks, žuri s prijatelji in še mnogo tega je "krivo", da danes odplačujete kredit za novo stanovanje, avtomobil in seveda majhen bazen, ki so si ga otroci tako želeli. Tudi partner je kriv, ker vas je tako lepo zapeljeval, sami sebi pa v slabih trenutkih očitate naivnost in lahkomiselnost, zaradi katere ste, kjer ste.

Drugače se ne morete pritoževati, saj vsi vemo, da zaljubljenosti ni, kajne, da je samo konstrukt v naših glavah, ki mine, pa vendar si ne morete kaj, da ne bi kdaj pogrešali hitrega utripa srca, seksa na javnem mestu, prvega jutranjega poljuba ...

Seks zdaj pogosto načrtujete, ker pri treh hiperaktivnih otrocih drugače ne gre, potovanja so zdaj družinski dopust, kjer je dostop do vode prijazen otrokom, partnerja pa razen na tem dopustu poznate slabše kot sodelavca, s katerim si ves čas izmenjujete žgečkljivo elektronsko pošto.

Ob misli, kako nori ste bili nanj, vam gre neprijetno na smeh, le zato, ker bi zdaj vse naredili drugače, tudi če bi še enkrat izbrali njega. Včasih pomislite na ločitev, a misel ponavadi hitro zavržete, ker je prenaporna, če pa se že zgodi, iste napake ne boste več ponovili. Nekje v sebi čakate na dan, ko bodo otroci zrasli, krediti odplačani in vidva spet kot golobčka.

Če do 35. leta niste našli svoje velike ljubezni, tega vsega ne verjamete, ker bo pri vas vse drugače.

55

Potem ko ste previharili vse ljubezenske viharje, pa najsi bo to zakon ali dva, ki sta se končala z ločitvijo, ali pa zakon, ki ste ga uspeli ohraniti kljub vsem oviram na poti, imate o ljubezni svoje mnenje. Še vedno spoštujete vsako romantično čustvo, ampak to ni več središče vašega vesolja, pravzaprav vas zanima toliko drugih stvari, ki jih ni nujno treba početi v paru s partnerjem in ki so del vaše osebnostne rasti.

Ko vprašajo, kako vam je vse skupaj uspelo, se znajdete v iskreni zadregi, saj ni krivo pomanjkanje spomina, s katerim bi razložili, kako ste hkrati vzgajali otroke, hodili v službo in se trudili, da ljubezen tako ali drugače ne umre, ampak dejstvo, da v resnici ne veste povsem dobro. So bili petkovi večeri s prijatelji tisti, ki so vam pomagali preživeti teden z družino?

Kozarec vina z rock'n'roll baladami, ki ste jih besno prepevali vsakič, ko sta se s partnerjem na smrt sprla? Mamin objem, pa čeprav ste bili že veliki in odrasli? Saj ni več pomembno, danes, kot rečeno, imate druge prioritete, med katerimi pač ni nore zaljubljenosti, ki bi pretresala vaš življenjski ritem.

Nič ne bi imeli proti strastni avanturi, zelo lepo pa je, ko te za roko prime nekdo, s katerim si četrt stoletja delil dobro in slabo, nekdo, ki pozna tvoje skrite misli in želje in se jih še vedno trudi uresničiti, nekdo, v katerega ste še vedno kar malo zatreskani, pa čeprav ima že nekaj sivih las. Najlepše pa je spoznanje, da je vaše srce dovolj veliko, da vzljubi težko pričakovane vnučke.