Kaj bi o zmenkih morali vedeti pri osemnajstih

Ni vse usodno

Pri osemnajstih doživljamo ljubezenske drame kot konec sveta, v katerem ne bomo nikoli več ugledali svetlobe. Razhod in zavrnitev zabolita bolj kot karkoli drugega, iskanje vzrokov, da bi stvari razumeli, pa je lahko dolgotrajno in mučno početje. V nobeni starosti ne gre za prijetne stvari, vendar s starostjo dobimo širšo perspektivo življenja, ki nam pomaga, da lahko ljubezenske težave prebolimo hitreje in včasih tudi lažje.

Ne primerjajmo se z drugimi

Če kje, potem se je povsem nesmiselno primerjati v ljubezni. Prijateljica ima lahko vsak dan drugega fanta, vaši starši so lahko srečno poročeni več kot dvajset let, ampak to še ne pomeni, da se morate zgledovati po njih. Z leti ugotovimo, da si svojo srečo iščemo vsak zase, in ni zgleda, ki bi mu morali slediti.

Ne zavlačujmo

Mladost ima to super lastnost, da imamo nenehno občutek, da je za vse še dovolj časa. Tako si lahko vzamemo leta za izkazovanje simpatij nekomu, ki nam tega ne vrača, in si mislimo, da bo enkrat vse drugače, prav tako pa lahko vztrajamo v odnosu, za katerega vemo, da ne bo trajal za vedno. Preprosto se nam nikamor ne mudi, dokler lepega dne ne ugotovimo, da smo z napačno osebo zapravljali čas. Ne zavlačujmo, da ne zamudimo česa boljšega!

Povejmo, kar mislimo

Pri osemnajstih si želimo ugajati vsem, najbolj pa svojemu fantu ali dekletu, tudi ko to pomeni, da nismo povsem iskreni. Raje rečemo in naredimo kaj takega, kar bo všeč partnerju, kot da bi pokazali svoj pravi obraz, tudi če to na dolgi rok ne prinese nič dobrega. Z leti bi se morali navaditi na to, da povemo, kar mislimo, tudi če komu ne bomo všeč, saj je to naša dodana vrednost. In ker si želimo iskrenosti tudi od drugih, najprej začnimo pri sebi.

Dovolimo si naprej

Seveda, v najstniških letih je naša ljubezen edinstvena. Nihče še nikoli ni tako ljubil svojega partnerja, kot ga ljubimo sami, in sveto verjamemo, da je to za vedno. Ko se začnejo kazati razpoke v našem razmišljanju in naših občutkih, si jih težko priznamo, saj smo prepričani, da bomo z določeno osebo ostali skupaj do konca dni. Pa vendar pozneje na lastni koži skoraj vsi izkusimo, da ni tako, in doživimo trenutek, ko si je treba priznati, da moramo naprej sami oziroma brez osebe, za katero smo verjeli, da je ljubezen našega življenja. Ni vedno lahko, je pa nujno, če hočemo svojo srečo najti ob nekom drugem.