TOP 10 slovenskih gradov

Gradovi od nekdaj burijo domišljijo: bili so in ponekod so še dom kraljev in kraljic, cesarjev in cesaric, kraljičin, princev, vitezov, ponekod tudi strahov. Za njih ne vemo, ali tam res bivajo, vsekakor pa so pomemben del legend, brez katerih pripovedništvo ne bi bilo tako bogato. Za ljubitelje obiskovanja gradov smo po našem izboru pripravili seznam desetih slovenskih gradov.

Ljubljanski grad

Prva omemba gradu se je pojavila v listinah leta 1144, lastnik gradu pa je bil naveden Ulrik Ljubljanski. Leto 1551 je bilo za grad težko leto, saj je utrpel hudo škodo v potresu. Cesar Jožef II. ga je leta 1785 določil za kaznilnico, Francozi pa so ga v času Ilirskih provinc uporabljali kot bolnišnico in vojašnico.

Mesto Ljubljana ga je leta 1905 odkupilo za kulturne namene, čeprav so bila do leta 1964 tam stanovanja. Danes se na gradu lahko poročite, tu potekajo številni koncerti, prireditve, Kino pod zvezdami, razstave, gledališke predstave, uporabljajo ga pa tudi v protokolarne namene.

Na gradu se le vzpnite na Razgledni stolp, ki vam bo postregel z Ljubljano. Tu si lahko ogledate še razstavo Slovenska zgodovina, Kaznilnico, obiščete Virtualni grad in si ogledate gotsko kapelo sv. Jurija.

Predjamski grad

Pozidati so ga dali oglejski patriarhi, grad pa je bil prvič omenjen leta 1274. Zagotovo sodi med najbolj znane prebivalce Erazem Predjamski, ki so ga po dolgem obleganju leta 1484 ubili, ko je bil na stranišču.

Med 2. svetovno vojno sta bila na gradu tiskarna in sodišče. Danes je v gradu zanimivo pogledati ječo, bivanjske prostore, zbirko orožja in oljnih slik, kapelo, poseben pa je še Erazmov rov, ki je bil skriven in so se prek njega oskrbovali s hrano in pijačo. Rov si je tudi možno ogledati, le nekaj plezalskih spretnosti potrebujete.

Ptujski grad

Stoji na griču, zaradi katerega ponuja izjemen razgled na Ptuj in Ptujsko jezero. Datira v 12. stoletje. Že vse od 9. stoletja pa je stolp v zahodnem predgradju.

Gospodje Ptujski so bili prvi fevdalni lastniki gradu. Leta 1945 je bil grad nacionaliziran. Leta 1999 so ga razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Danes upravlja grad Pokrajinski muzej Ptuj.

V muzeju si lahko ogledate zbirko več kot 300 glasbil, arheološke najdbe, zbirko orožja, ogledati pa si lahko tudi, kako so bili včasih videti bivalni prostori gradu z opremo iz tistega časa. Razstavljene so tudi slike, portreti, v drugem nadstropju pa pustne maske in liki s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric, kot so znameniti koranti, orači, ploharji in drugi.

Blejski grad

Verjetno najpogosteje fotografiran in najbolj oblegan slovenski grad stoji na strmi 139-metrski skalni pečini nad Blejskim jezerom. V 11. stoletju so ga pozidali briksenški škofje. Prek 300 let so z njim upravljali škofovi ministeriali, do leta 1349 vitezi Blejski.

Potres leta 1511 in kmečki punt sta ga dodobra zdelala. Leta 1803 so ga podržavili. Leta 1918 je grad z jezerom in otokom kupil znani hotelir Ivan Kenda. Grad je pred 2. svetovno vojno, leta 1937, prevzela Zadružna gospodarska banka, nato pa Dravska banovina. Sedaj je v lasti države in z njim upravlja Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled.

Poleg grajske restavracije je danes tu tudi muzej, kjer so razstavljeni predmeti, ki prikazujejo zgodovinski razvoj tega območja od bronaste dobe do danes. Verjetno lahko tu na najbolj romantičen način dahnete da svoji izbranki ali izbrancu.

Nikar ne pozabite obiskati grajske tiskarne, saj si boste lažje predstavljali, kako je nastala knjiga v času Primoža Trubarja. Vsak pravi grad mora imeti tudi dobro založeno grajsko klet z izbranimi vini, kjer jih lahko degustirate, oglejte pa si tudi kovačnico, kjer še vedno kujejo na roke.

Grad Otočec

Ta grad je med gradovi v Sloveniji nekaj posebnega, saj je edini vodni grad. Na reki Krki stoji na enem od otokov. Njegovo ime se je pojavilo že daljnega leta 1252, ko so v njem prebivali vitezi Otoški.

Skozi zgodovino je tudi ta zamenjal mnoge lastnike, zadnji je bil v lasti rodbine Margheri de Commadona, v njihovih rokah pa vse do konca 2. svetovne vojne. Med vojno so ga požgali in porušili partizani. Kmalu zatem je bil nacionaliziran in postopoma obnovljen.

Kdor bi si želel občutiti duha preteklosti, kako so živeli graščaki, je to v tem gradu možno, saj je preurejen v hotel s petimi zvezdicami. Tu se tudi odlično jé, posebej pa je privlačen za poroke. Ljubitelji preteklosti si lahko omislijo grajsko poroko v oblačilih, kakršna so nosili graščaki iz tistega časa.

Grad Socerb

Poznamo ga tudi pod imenom Strmec, nahaja pa se na kraškem robu v bližini Socerba. Vse od srednjega veka do druge svetovne vojne je imel ta grad izredno pomembno strateško lego.

Podobo gradu je narisal Valvasor, ki je bil v gostih leta 1678. Tudi ta grad je bil žrtev ognjenih zubljev, vendar ni bil namerno požgan, zanj je bila usodna strela. Danes grad gosti gurmane, restavracija je urejena v grajskem slogu.

Tu organizirajo tudi poroke in protokolarne dejavnosti ter kulturne prireditve. Vsako nedeljo se lahko v bližini gradu obiščete Sveto jamo, v kateri je po legendi prebival sveti Socerb dve leti, ko je prestopil v krščansko vero. Po njegovi usmrtitvi so jamo spremenili v svetišče, vsako leto tam 24. maja poteka sveta maša. Od tu pa se lepo vidi tudi Trst.

Grad Brdo

Grad, ki gosti tako predsedniške kot plemiške glave. Obdan je s prečudoviti urejenim posestvom, kjer je 11 jezer, kongresni center, restavracija, lovišče, Titova koča, bela koča, tam se lahko podate na zakonsko pot, se samo sprehajate in uživate v pogledu na lepote, imate piknik ali tam praznujete osebni praznik, igrate golf, jezdite ali se popeljete z romantično kočijo.

Na več kot 70 hektarjih bo vsakdo našel nekaj zase. Na polovici 18. stoletja je grad prešel v roke rodbine Zois, leta 1776 ga je od očeta prevzel njegov znani sin baron Žiga Zois.

V lasti te rodbine je bil vse do leta 1919. Po nacionalizaciji v povojnem času je bil grad nacionaliziran in postal rezidenca Josipa Broza Tita.

Grad Snežnik

Ta prečudovit grad so sezidali sredi 13. stoletja. Grad stoji na skali ob izviru Obrha in studenca Brezno. Studenec je zajezen, zato je okoli gradu romantičen ribnik. Vzhodno od gradu se nahaja tudi manjši lovski muzej, sicer pa je tu lep park za sprehajalce in poti, ki so urejene za ježo.

Če boste tam, si le oglejte notranjost. Ta je opremljena z lovskimi trofejami in nagačenimi živalmi, kar izkazuje lovsko dejavnost graščakov. Notranjost je lepo ohranjena z izvirnim pohištvom, zato se da zlahka začutiti utrip iz 19. stoletja. Večja dvorana je preurejena v poročno dvorano, sicer pa izstopa jedilnica in soba z egiptovskim pohištvom.

Celjski grad

Le kdo še ni slišal za celjske grofe, najpomembnejšo slovensko plemiško rodbino? Prvič so bili omenjeni leta 1125, takrat so se po Savinjski dolini imenovali gospodje iz Saunije, pozneje pa Žovneški gospodje.

Herman II., Barbara Celjska, Veronika Deseniška … pojdite na vodeni ogled, kjer boste izvedeli kup zanimivih zgodb o tej politično in gospodarsko močni rodbini. Svoje hčere so spretno poročali v najboljše družine in si tako krepili moč, oblast in ugled.

Vendar so znani tudi po pogumu, posebej Herman II., ki je rešil življenje nemškega cesarja Sigismunda Luksemburškega v bitki proti Turkom pri Nikopolju leta 1396. Leta 1415 pa je premagal tudi habsburškega vojvodo Friderika v dvoboju.

Na gradu vas lahko tudi posvetijo v viteza ali vam pripravijo grofovski sprejem, tu pa se zaljubljenci tudi zaobljubijo.

Grad Bistra

Ta grad je pravzaprav nekdanji kartuzijanski muzej iz leta 1255. Ustanovil ga je koroški vojvoda Bernard Spanheimski, leta 1782 pa ukinil cesar Jožef II.

Leta 1826 ga je kupil Franc Galle, trgovec in tovarnar iz Ljubljane. Zdaj se tu nahaja Tehniški muzej Slovenije, ki je največji slovenski muzej.

Tu si lahko ogledate stalne zbirke in začasne razstave, posebej pa pozornost pritegne zbirka Titovih avtomobilov. Lepo so predstavljeni tudi mlin, kovačija, furnirnica, žaga … Pogosto organizirajo znanstvene festivale, delavnice in tematske nedelje.