Na hiter pobeg iz mesta, kjer boste sprostili misli

Zelo dolgo smo iskali pravi dan za sprehod, ker je v zadnjem obdobju ves čas deževalo, ampak hvala bogu je vremenska napoved v Sloveniji zelo točna. Ko je bilo prvič napovedano nekaj sonca, smo takoj izkoristili priložnost. Res smo preživeli prijeten sončni popoldan.

Ker je bilo zelo hladno, smo med vsemi možnostmi za pohod izbrali najkrajšo pot. Vseeno nismo prišli do konca, ampak čas, ki smo ga preživeli skupaj, je bil res odličen. V Sevilli nisem imela na dosegu roke kakšne izletniške točke, kamor bi se lahko na hitro odpravila pretegnit noge in naužit svežega zraka. Tam je veliko manj dežja, ampak ni toliko sprehajalnih poti v naravi.

Ko sem prvič obiskala Iški vintgar, je tam stal še mostiček, ki je povezoval oba bregova. Pred dvema letoma se je ta mostiček podrl in še vedno niso zgradili novega. Če želiš doseči drugi breg reke, moraš zato prehoditi kar dolgo razdaljo, da prideš do naslednjega mostu.

Ko je reka nizka, lahko drugi breg dosežeš kar po vodi in tako nekaj časa čofotaš po Iški, malo pa hodiš po suhem. Drevesa so na tem območju gosto zasejana, tako da je na trenutke težko videti na drugo stran, na določenih predelih pa je reka tako globoka, da jo je nemogoče prečkati peš. Dobra plat tega je, da se na teh območjih poleti lahko kopaš. Seveda je to mogoče samo ob res vročih poletjih, saj je voda resnično mrzla. Vsaj zame, ki sem vajena plavati v Atlantskem oceanu na plažah Cadiza. Če bom prihodnje poletje v Sloveniji, bom gotovo preplavala in prehodila vso reko.

Odlična priložnost za slikarsko ustvarjanje

Tokrat nisem imela priložnosti, da bi med izletom tudi kaj risala, je pa to nedvomno ena od mojih najljubših destinacij za ustvarjanje z akvareli. Z lahkoto najdeš razglede, ki ponujajo veliko navdiha – dovolj je, da se povzpneš do kakšnega bližnjega hriba.

Na poti smo se ustavili na območju za piknike, kjer so postavljena kamnita ognjišča. Komaj čakam, da bo spet primerno vreme za preizkus žara. Tukaj je vse pripravljeno za piknik, saj že stojijo tudi mize, ki so v neposredni bližini reke. Na začetku poti je tudi gostišče, kjer lahko kupite osvežujoče pijače za piknik.

Prispeli smo tudi do plezalnega območja, kjer so že pripravljeni klini, po katerih lahko z lahkoto priplezaš do vrha. Tisti dan ni bilo nobenega plezalca. Sama sicer ne znam plezati, ampak če bi imela priložnost, bi poskusila s pravo opremo.

Posebnost, ki me je navdušila – okrogle obletnice

Ena od stvari, ki me je v Sloveniji najbolj prevzela, je posebna tradicija v vaseh, kjer ob okroglih rojstnodnevnih obletnicah postavljajo mlaje s prometnimi znaki. Vsak, ki se pripelje mimo takšne hiše, ve, da tam živi slavljenec, in ga lahko pride pozdravit.

To se mi zdi lep, vendar hkrati kar izčrpavajoč način praznovanja rojstnega dne. Ne vem, ali bi kakšno svojo okroglo obletnico želela praznovati na takšen način.

Ob koncu izleta – huda lakota!

Po našem sprehodu po Iškem vintgarju smo na poti domov iskali pekarno, kjer bi na hitro kaj pomalicali. Na Igu nismo našli nobene, tako da smo se v Ljubljani najprej na hitro preoblekli, ker smo bili premraženi, nato pa se odpravili še na zelo okusno malico z rogljički.

Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?

Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za Mastercard kartico v vrednosti 40 evrov.