Torek, 11. 12. 2007, 9.50
9 let
Moja težava - narcisistični šef

Zaznavanje in odnos do avtoritet je vsekakor odvisen od naših predhodnih življenjskih izkušenj z njimi ter tudi od naših osebnostnih karakteristik. Vsekakor pa se še tako prilagodljiv in za korektne medosebne odnose nesporen posameznik znajde v velikih težavah, če naleti na narcisističnega šefa, torej šefa, ki preveč moti sebe, da s tem ne bi motil ostalih. Shmuel Vaknin je v svoji knjigi Patološki narcisizem poudaril, da je narcisizem motnja, ki ne prizadene le narcisa, ampak se postopno razrašča v mentalno kugo nove dobe, s katero se je potrebno boriti z vsemi sredstvi. Torej tudi in predvsem na delovnem mestu, kjer preživimo skoraj tretjino življenja.
Kaj je narcisizem?
Pojem narcisizem v splošnem označuje ljubeč odnos do samega sebe (izvorno predvsem do svojega telesa) in se lahko giblje v intervalu od zdrave do izrazito bolezenske oblike ali t.i. narcisistične osebnostne motnje. Določa ga predvsem razkorak med spoznanji o sebi in željami oziroma ideali o sebi. Podoba, ki jo tekom odraščanja posameznik zgradi o sebi, določa njegovo vrednotenje in ocenjevanje sebe. Ocena lastne vrednosti nadalje vpliva tako na vedenje do sebe kot tudi na vedenje do ostalega sveta. Če lastnosti, ki jih pripisujemo sebi, ne ovrednotimo kot pomembne in zaželene, bo to izrazito vplivalo na naše samospoštovanje. Od trajanja prirojenih dispozicij, preteklih izkušenj (predvsem v družinskem okolju) ter velikosti razkoraka med spoznanim in želenim, pa je odvisno naše prizadevanje za izboljšanje samospoštovanja. Konstruktivno ravnanje je usmerjeno na znižanje pomembnosti želenih in višanje pomembnosti pridobljenih veščin, lastnosti in sposobnosti. Nekonstruktivne oblike pa se kažejo v narcisističnem ravnanju, kjer se ob večnem nihanju med dejanskim in želenim, pojavljajo vedenja lažnega precenjevanja, prisvajanja tujega dobrega ali razvrednotenje vsega dobrega, ki prihaja od zunaj in ni v osebni lasti narcisa. Narcis torej prisvaja in se hrani z vsem, kar je zanj ugodnega ter zavrača in odriva vse slabo, kar bi ga lahko razkrilo kot potencialno ranljivega in šibkega.
Vendar narcisistični posameznik nima le takšnih misli in občutkov, ampak se skladno s tem tudi vede v odnosu do soljudi. Vse to mu služi kot orodje pri dviganju oziroma lažnemu napihovanju njegovega samospoštovanja. Iz navedenih lastnosti je logično sklepati, da bo takšen posameznik vseskozi oprezal k pozicijam v družbi, ki bi mu zagotavljale čim večjo moč, veljavo in možnost vzdrževanja pozicije vzvišenosti. Ob tem dostikrat tudi ni dovolj sposoben za položaj, ki ga zaseda (ponavadi na nekorekten način). Vendar tudi v primeru, če njegove sposobnosti niso sporne, mnogokrat prav zaradi narcisističnih motivov izkorišča svoje potenciale predvsem za lastno poveličevanje.
Blažji tip narcisističnega šefa, ki skuša prikriti ali zavarovati svoje šibko samospoštovanje. Ima že določene rezultate, ki mu prinašajo slavo ali dober ekonomski status v družbi ter je s tem zavarovan pred posledicami svojega arogantnega ravnanja do drugih. Pogosto mu ljudje laskajo, saj premore nekaj vesti in občutka za druge (empatije).
Narcisistični šefi in sodelavci so dejstvo v delovnih sredinah, zato nekaj sugestij za ustrezno ravnanje in odnos z njimi, kar vsekakor ni lahka naloga. Dobro je namreč vedeti, da je narcisizem v svoji skrajni obliki motnja, ki je globoko zakoreninjena v posamezniku in je ozdravljiva le s pomočjo dolgotrajne psihoterapije (če se seveda narcisistični posameznik pripravljen sprejeti, da ima težave, kar pa je redko, saj vse slabo ponavadi pripisuje drugim). Če opazite, da ima vaš nadrejeni ali podrejeni več izrazitih narcisističnih potez, vedite, da vse vaše neskončne težave pri delu, ki se pojavijo v primeru, če ne sprejmete pravil igre, ki jih postavi narcisistični član tima, dostikrat niso plod vaše "nesposobnosti". V primeru, da ima posameznik večje težave z narcisisizmom, mu boste težko prišli do dna. Tako je včasih žal najboljša rešitev za zaščito sebe ta, da se umaknete v drugo delovno okolje.