Kako eko so dejansko eko kolekcije?

Med velikimi industrijskimi proizvajalci se jih je že kar nekaj okitilo z naslovom eko. Med njimi tudi švedski velikan H&M, kjer so do nedavnega zatrjevali, da uporabljajo popolnoma organski bombaž.

Izjavo so sedaj spremenili in razložili, da t.i. organsko nemodificiran bombaž uporabljajo le v določenih oblačilih, v večini pa še vedno uporabljajo genetsko spremenjen bombaž, ki naj bi bil bolj odporen, realno pa je bolj zanimiv predvsem iz ekonomskega vidika.

Problematika eko oblačil pa sega še mnogo globlje. Le kako naj bi bilo oblačilo eko, če svojo življenjsko pot začne na afriški plantaži bombaža, jo nadaljuje po zraku do Kitajske ali Indije, naposled pa svojo pot z ladjo zaključi v evropski ali ameriški prodajalni? Odgovor je seveda »nemogoče«, saj oblačilo prepotuje celo zemeljsko oblo preden jo končni kupec obleče v lokalni trgovini.

Odgovor za vsakega eko modnega bojevnika je relativno preprost: kupuj lokalno in ne globalno ali pa sploh ne kupuj novih kosov, ampak raje posezi po rabljenih oblačilih, ki jih prikladno lahko okitiš še z nazivom "vintage". Ta način pa je seveda v nasprotju z današnjo mentaliteto in navadami. Dandanes namreč oblačilo največkrat kupimo po bizarno nizki ceni, ga nosimo enkrat ali dvakrat, nato pa ga zavržemo in kupimo novega.

Glavni premik se mora torej najprej začeti odvijati v glavah odjemalcev, kar pa je ob poplavi uniformiranih trendov in vedno novih modnih zapovedi težje reči kot storiti. Dokler ta način ne bo postal najnovejša modna muha se stvari ne bodo drastično spremenile, vsaj v širšem pogledu zagotovo ne.