Življenje po Ikei

V razstavi Življenje po Ikei ne gre za neposredno kritiko švedskega proizvajalca pohištva, temveč za komentar sodobne pohištvene industrije. Ikea v tem primeru "predstavlja sinonim za generičnost današnje industrije pohištva oz. notranjega oblikovanja," pravi Jure Grohar, eden od treh mentorjev postavitve. Ta je rezultat delavnice, ki je pod usmeritvami omenjenega arhitekta in Vaso J. Perovićem ter Anjo Vidic potekala v okviru seminarja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Avtorji in avtorice predstavljenih izdelkov pa so tako študentje in študentke arhitekture.

Na razstavi ne gre za neposredno kritiko švedskega proizvajalca pohištva, temveč za komentar. Ikea v tem primeru "predstavlja sinonim za generičnost današnje industrije pohištva oz. notranjega oblikovanja," pravi Jure Grohar.

Notranja oprema kot odgovor na različne življenjske sloge

V različnih družbeno-kulturnih okoljih imamo različne načine življenja, življenske standarde, želje in potrebe, še izpostavlja Grohar. Zato nas ne more na primer že oblikovana in izdelana dnevna soba v sicer različnih življenjskih okoliščinah tako izenačiti.

Ob teh izhodiščih soočanja z današnjo množično proizvodnjo in ponudbo pohištvene industrije so se udeleženci in udeleženke delavnice usmerili k razvijanju pohištva, ki je narejen po meri uporabnika. In nastali so predmeti, ki predlagajo in kažejo rešitve v notranji opremi, ki je stran od poenotenja in brezosebnih prostorov, kataloškega opremljanja ter s tem do neke mere tudi prostorskih interpretacij in uporabe.

Objekti na avtorski način obravnavajot eme, ki so prisotne že od prvih človeških bivališč, kot so delo, shranjevanje, ležanje, sedenje, osvetlitev in domači dekor. Razstavljene objekte spremlja tudi proces njihovega nastanka.

Uporaba nepričakovanih materialov

Razstavljeni objekti zato stavijo na unikatnost, posebno, edinstveno, pa tudi na uporabo nepričakovanih materialov, kot je na primer epoksidna smola, iz katere so narejeni stoli. Ali pa vrtna vrv, ki s pletenjem postala kraj za shranjevanje in jo je mogoče vsakokratno prilagajati glede na potrebe. V nekaterih primerih niso spregledali tudi možnosti recikliranja, držali pa so se tudi načela cenovne dostopnosti.

Tako tudi na tej ravni v razmerju do množične proizvodnje podajajo komentar. Tudi pohištvena industrija namreč uporablja poceni materiale, vendar je vprašanje, kaj je s temi mogoče narediti. Nekaj odgovorov ponuja pričujoča razstava.

Kakšne so zahteve in potrebe sodobnega delovnega prostora, je vprašanje v ozadju nastanka delovne mize s prilagodljivimi uporabnimi površinami.

Devet oblikovalskih predmetov je tako pod skupinskim avtorstvom nastalo na teme, ki so prisotne že od primarnih človekovih bivališč - so delo, shranjevanje, ležanje, sedenje osvetlitven in domači dekor. In kot je še poudaril Grohar, pri oblikovanju ne gre za dekoriranje doma, temveč za tematiziranje bivanja. Te na razstavi tako avtorji in avtorice ponujajo z različnimi poudarki, oblikovalskimi predlogi in rešitvami.

Woolby je iz plastične vrvi spleten shranjevalnik za najrazličnejše predmete vsakdanjika - od manjših do večjih. Glede na uporabnikove potrebe in specifike prostora pa ta neposredno odgovarja tudi v prilagodljivi strukturi .Kot pravi eden eden od avtorjev podpisanih pod objekt Vid Žnidaršič: "Iz vrtne vrvi smo spletli veliko mrežo, ki se v stanovanje umešča kot nek parazit. Deluje kot nek totem stvari, ki jih shranjujemo."

Cenovna dostpnost je bilo prav tako eno izhodišče predmetov razstavljenih na Življenje po Ikei.

Odgovori v obliki produktov so predstavljeni tudi na temo osveteljevanja.