Vlado Novak: Borštnikov nagrajenec in mojster za vloge malih ljudi

Vlado Novak nikoli ni igral mladeničev ali ljubimcev in kot je povedal v intervjuju za STA, mu tudi junaki nikoli niso pretirano ležali. Najbolj se znajde v vlogah malih ljudi, kakršna je bila tudi tista v filmu režiserja Marka Naberšnika in scenarista Ferija Lainščka Petelinji zajtrk. V njem je igral avtomehanika Gajaša, ki je pozneje na ptujskem odru dobil še svoje gledališko nadaljevanje.

A čeprav zanj morda nikoli niso bile vloge junakov, se je s svojimi karakternimi vlogami vidno vpisal v slovensko gledališče, pa tudi film. Kot so o njem zapisali v obrazložitvi Borštnikovega prstana, je Vlado Novak vse: "Je smeh in solze, prefinjenost in robatost, resnobna trpkost in groteska, stvarnost in simbol, eruptivna ustvarjalnost, silovita energija in svoboda … je umišljen dramski lik in hkrati dober znanec iz sosednje ulice."

Od Tovarne avtomobilov do mariborske Drame Rodil se je leta 1952 v Mariboru, se izšolal za ekonomista in zaposlil v Tovarni avtomobilov. Amatersko gledališče in ljubezen do te umetnosti sta ga gnala v druge vode in prvo vlogo v poklicnem gledališču je dobil v Novi Gorici v sezoni 1976/77, naslednjo sezono pa se je prijavil na avdicijo v Mariboru in bil sprejet, brez izobrazbe z AGRFT, ki jo je pridobil pozneje, leta 1981. Maribor je za kratek čas zamenjal s Celjem, nato pa se je v mariborsko Dramo za kratek čas vrnil kot vršilec dolžnosti umetniškega vodje.

V svoji karieri je odigral več kot 120 vlog. Bil je Simon Veber v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku, za katerega je leta 1985 prejel nagrado Prešernovega sklada, Borštnikovo nagrado za igro in Borštnikovo nagrado občinstva, v predlanski sezoni pa se je ponovno vrnil v Jančarjevo bolnišnico, tokrat v vlogi Volodje. Pred prstanom je prejel številne Borštnikove nagrade, leta 1989 za vlogo Janningsa v Modrem angelu, leta 1993 za vlogo Simeonov-Piščika v Češnjevem vrtu, leta 1996 Borštnikovo nagrado za igro in nagrado občinstva Borštnikovega srečanja za vlogo Roberta v Pinterjevi Prevari in leta 2004 za vlogo Willyja Lomana v Millerjevi drami Smrt trgovskega potnika.

Tako kot v gledališču blesti tudi v filmu Za svoje delo na gledaliških odrih je prejel Glazerjevo listino, Marulićevo nagrado v Splitu, Srebrni grb mesta Maribor in leta 2013 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Kot so še zapisali v obrazložitvi, Novak "enakovredno obvladuje celoto in detajl. Ima neverjetno sposobnost vživljanja in transformacije, obenem pa zna, kadar tako zahtevata vloga in režijski koncept, ohranjati tudi zdravo distanco in prefinjen humor". Tako ne čudi, da je enako kot na odru odličen tudi v filmu in na televiziji, kjer je odigral več kot 60 vlog.

Do upokojitve mu manjka še kakšno leto in kot je povedal v intervjuju za STA, "za človeka ne sme biti nič prezgodaj in nič prepozno; če je svetu tako prav, naj bo tudi njemu".