Četrtek, 15. 5. 2014, 17.48
9 let, 1 mesec
V možganih je za 200 tisoč kilometrov povezav

21. stoletje je stoletje možganov, poudarja Blaž Koritinik iz Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost, ki ljubljansko razstavo o možganih podpira strokovno.
Nevroznanstveniki s pomočjo novih tehnologij in raziskav pridobivajo vse več znanja o možganih, še jasnejše postajajo zakonitosti njihovega delovanja, poteka nekaterih bolezni in zdravljenja. Premiki na področju nevroznanosti pa so bili eden od razlogov, da so se v ameriškem naravoslovnem muzeju v partnerstvu s kolegi iz Kitajske, Španije in Italije odločili za zasnovo razstave Možgani – zgodba od znotraj. "Všeč mi je, kako razstava na razumljiv način obiskovalcu predstavlja delovanje možganov, pri tem pa združuje spoznanja nevroznanosti in genomike," pravi glavni kurator razstave Rob DeSalle, vodja raziskave na Sacklerjevem inštitutu za primerjalno genomiko.
Sledi film, ki prikazuje pomen vseh delov naših možganov in pri tem razbija mit o tem, kako uporabljamo le njihov majhen del. Koritnik poudarja, da organ, ki opravlja več vitalnih funkcij – od sprejemanja sporočil v telesu in svetu, njihovega interpretiranja, načrtovanja, izražanja čustev, sporazumevanja do spominjanja –, uporabljamo v celoti. V različnih položajih, kontekstih in funkcijah se le aktivirajo različna omrežja. Pozornost obiskovalca je v nadaljevanju usmerjena k povezavi med možgani in čutili, sprejemanju in interpretiranju informacij. Nato postavitev vodi k možganom in (evoluciji) čustvom, mišljenju, spominu, jeziku, učenju, njihovemu razvoju, spreminjanju, staranju in skrbi zanje.
Bionične oči so videokamere, ki lahko sliko pošiljajo naravnost v možgane. Slepe bolnike so opremili s kamerami, ki v njihove možgane pošiljajo elektronske signale, tako da lahko vidijo. Možgani pa te impulze zaznavajo kot slike, prav tako, kot da bi prihajale iz zdravega očesa. Predstavljen je tudi način, kako je mogoče možgane stimulirati neposredno z električnim tokom ali magnetnimi polji.
Koritnik ob zgodbi o možganih, ki je pred nami, poudarja, da v evoluciji možganov nimamo več kaj novega pričakovati. "Če se je zgodilo ogromno od kuščarja do človeka, smo danes ogromno izgubili, če ne drugega, naravni izbor po človeku. Možgane imamo tako takšne, kakršne imamo. Je pa veliko tehnoloških možnosti, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti." Zagotovo pa tudi še dodatnih nevroloških spoznanj, saj, kot poudarjajo znanstveniki, kljub ogromno znanemu veliko odgovorov še manjka. A kar je znano, je na dostopni in informativni ravni predstavljeno na razstavi.
Postavitev pa bodo v času njenega trajanja dopolnila tudi predavanja z naslovom Možgani in mi …, na katerih se bodo posvetili povezavam med možgani in glasbo, družbo, filozofijo in podobnim. Na delavnicah pa se bo mogoče spoznati z možganskim fitnesom, pomenom meditacije za možgane in drugem.