Neža Mrevlje

Četrtek,
15. 5. 2014,
17.48

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 15. 5. 2014, 17.48

9 let, 1 mesec

V možganih je za 200 tisoč kilometrov povezav

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
V sedmih tovornjakih v spremstvu ameriške strokovno-tehnične ekipe so v Ljubljano pripeljali gradivo za razstavo Možgani - zgodba od znotraj. Postavili so jo v 14 dneh, zdaj je že na ogled.

21. stoletje je stoletje možganov, poudarja Blaž Koritinik iz Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost, ki ljubljansko razstavo o možganih podpira strokovno.

Nevroznanstveniki s pomočjo novih tehnologij in raziskav pridobivajo vse več znanja o možganih, še jasnejše postajajo zakonitosti njihovega delovanja, poteka nekaterih bolezni in zdravljenja. Premiki na področju nevroznanosti pa so bili eden od razlogov, da so se v ameriškem naravoslovnem muzeju v partnerstvu s kolegi iz Kitajske, Španije in Italije odločili za zasnovo razstave Možgani – zgodba od znotraj. "Všeč mi je, kako razstava na razumljiv način obiskovalcu predstavlja delovanje možganov, pri tem pa združuje spoznanja nevroznanosti in genomike," pravi glavni kurator razstave Rob DeSalle, vodja raziskave na Sacklerjevem inštitutu za primerjalno genomiko.

Možgane uporabljamo v celoti Razstava o možganih je razdeljena na sedem tematskih sklopov. Ob vhodu se najprej sprehodimo pod ogromno instalacijo, narejeno iz starih kablov, ki ponazarjajo ogromno število možganskih povezav, teh je v slabem kilogramu in pol sivkasto-rjavkastega tkiva za približno 200 tisoč kilometrov. In to je le eden od fascinantnih podatkov, ki jih posreduje razstava o možganih. Temu Blaž Koritnik še doda, da na podlagi sodobnih nevroloških spoznanj ne govorimo več o možganskih centrih, temveč o možganskih omrežjih.

Sledi film, ki prikazuje pomen vseh delov naših možganov in pri tem razbija mit o tem, kako uporabljamo le njihov majhen del. Koritnik poudarja, da organ, ki opravlja več vitalnih funkcij – od sprejemanja sporočil v telesu in svetu, njihovega interpretiranja, načrtovanja, izražanja čustev, sporazumevanja do spominjanja –, uporabljamo v celoti. V različnih položajih, kontekstih in funkcijah se le aktivirajo različna omrežja. Pozornost obiskovalca je v nadaljevanju usmerjena k povezavi med možgani in čutili, sprejemanju in interpretiranju informacij. Nato postavitev vodi k možganom in (evoluciji) čustvom, mišljenju, spominu, jeziku, učenju, njihovemu razvoju, spreminjanju, staranju in skrbi zanje.

Prihodnost možganov Zadnji del razstave je usmerjen v prihodnost, kjer se posvečajo neposrednim povezavam med možgani in računalnikom. V tem sklopu so na kratko predstavljeni določeni tehnološki dosežki. Med njimi so možganski vsadki, ki lahko spremljajo vse, kar se v dogaja v možganih, od običajnega govorjenja do epileptičnih napadov. S temi napravami lahko raziskovalci razvozlajo celo misli tistih, ki jih proučujejo.

Bionične oči so videokamere, ki lahko sliko pošiljajo naravnost v možgane. Slepe bolnike so opremili s kamerami, ki v njihove možgane pošiljajo elektronske signale, tako da lahko vidijo. Možgani pa te impulze zaznavajo kot slike, prav tako, kot da bi prihajale iz zdravega očesa. Predstavljen je tudi način, kako je mogoče možgane stimulirati neposredno z električnim tokom ali magnetnimi polji.

V evoluciji možganov ne moremo več pričakovati kaj novega Razstava Možgani – zgodba o znotraj, ki bo na Gospodarskem razstavišču na ogled do 24. avgusta, na razumljiv način, z nekaj interaktivnimi prijemi, vizualnimi ponazoritvami in jasno predstavljenimi dognanji o možganih, podaja sliko o kompleksnem človeškem organu neverjetnih (z)možnosti. Podaja tudi nekaj nasvetov, predvsem v sklopu, posvečenem skrbi možganov, ki poudarja pomen fizične vadbe, druženja, potovanja, učenja, branja in meditacije.

Koritnik ob zgodbi o možganih, ki je pred nami, poudarja, da v evoluciji možganov nimamo več kaj novega pričakovati. "Če se je zgodilo ogromno od kuščarja do človeka, smo danes ogromno izgubili, če ne drugega, naravni izbor po človeku. Možgane imamo tako takšne, kakršne imamo. Je pa veliko tehnoloških možnosti, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti." Zagotovo pa tudi še dodatnih nevroloških spoznanj, saj, kot poudarjajo znanstveniki, kljub ogromno znanemu veliko odgovorov še manjka. A kar je znano, je na dostopni in informativni ravni predstavljeno na razstavi.

Postavitev pa bodo v času njenega trajanja dopolnila tudi predavanja z naslovom Možgani in mi …, na katerih se bodo posvetili povezavam med možgani in glasbo, družbo, filozofijo in podobnim. Na delavnicah pa se bo mogoče spoznati z možganskim fitnesom, pomenom meditacije za možgane in drugem.