Ponedeljek,
11. 11. 2013,
8.25

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 11. 11. 2013, 8.25

9 let, 1 mesec

V Konzorciju odprli razstavo tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V knjigarni Konzorcij so dopoldne odprli 27. prodajno razstavo tujih knjig Frankfurt po Frankfurt.

Letos je predstavljenih 7000 knjižnih naslovov s poudarkom na strokovni literaturi. Predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič je ob tej priložnosti izrazil upanje, da bo razstavi uspelo povezati akademsko sfero z običajnim življenjem.

Kot je dejal, je strokovna literatura v percepciji sicer namenjena predvsem strokovnjakom, kot priložnost za povezovanje med obema sferama pa je spomnil tudi na drevišnjo okroglo mizo, ki bo v sklopu prodajne razstave tujih knjig na temo Znanstvena literatura za vsakogar potekala k Konzorciju.

Knjižni sejem v Frankfurtu je po njegovem prepričanju v zadnjih letih vedno bolj dokazuje dvoje: da tiskana knjiga ne bo izumrla in da je v izjemni svetovni produkciji tudi na področju literature pomemben izbor. Delo tistih, ki izbirajo, pa tudi urednikov, je zato vedno bolj pomembno, meni Tomšič, ki verjame, da razstava Frankfurt po Frankfurtu ne bo le obstala, temveč bo potreba po njej vedno večja.

Frankfurt po Frankfurtu je odprl podpredsednik SAZU Andrej Bajd, ki prodajno razstavo tujih knjig v Konzorciju razume tudi kot priložnost za srečevanje profesorjev Univerze v Ljubljani, katere fakultete so razpršene po vsem mestu. Zanje je sicer po njegovih besedah obisk prodajne razstave že kar obveza, saj so letos na njej v veliki meri razstavljeni univerzitetni učbeniki, znanstvene monografije in druge vrste priročniki, ki so pomembni za študijski proces.

Jezik večine razstavljenih knjig je angleščina, njena uporaba na univerzi pa je, kot je dejal Bajd, eden od kamnov spotike, ki razdvaja Slovence. Ta razdvojenost je po njegovih besedah vzrok, da imamo na slovenskih univerzah zaradi do nedavnega skoraj ekskluzivne uporabe slovenščine kot učnega jezika manj tujih študentov kot na drugih evropskih univerzah. Vendar pa slovenščina nikakor ne sodi med ogrožene jezike, saj je danes eden od uradnih jezikov EU in ima edinstven položaj med jeziki v vsej svoji zgodovini, meni Bajd.

V Konzorciju so pri izboru knjig sicer letos sodelovali z 12 slovenskimi strokovnjaki z različnih področij. Na njej so predstavljene tudi knjige slovenskih avtorjev, izdane pri tujih založbah, seveda pa na manjkajo knjige, ki so prejele najbolj odmevne literarne nagrade.

Okrogla miza s slovenskimi strokovnjaki, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, se bo pričela ob 18. uri. Novinarka Vida Petrovčič se bo o tem, kako znanost približati širši javnosti, pogovarjala s priznanimi slovenskimi znanstveniki Jadranom Lenarčičem, Ivanom Bratkom in Bajdom.