Tina Košir: Knjige so moja edina velika nakupovalna strast

Katero knjigo ste nazadnje prebrali in kakšen vtis je naredila na vas? Knjiga, ki sem jo prebrala nazadnje, spada v kategorijo "knjige, ki jih berem, ker obožujem indijsko kulturo" – to je The Palace of Illusions indijske pisateljice Chitre Banerjee Divakaruni. Knjigo mi je priporočila ljuba mi profesorica sanskrta dr. Tamara Ditrich, gre pa za romanizacijo zgodbe velikega indijskega epa Mahabharata. Ključna tema Mahabharate je spopad med dvema kraljevskima klanoma, Chitra Divakaruni pa zgodbo pripoveduje s perspektive kraljice Draupadi, ki je imela pri sproženju vojne ključno vlogo – kar je po analogiji tako, kot bi si za roman po zgodbi Iliade za pripovedovalko izbrala lepo Heleno. Ker zna avtorica spretno uporabiti material iz neizčrpne zakladnice indijske mitologije, je roman izjemno zanimivo branje in ga priporočam vsem, ki jih indijska kultura vsaj malo zanima. V slovenščini tega romana žal nimamo, smo pa lani dobili prevod enega od del iste avtorice, in sicer romana Kraljica sanj. Katero knjigo (ali knjige) bi priporočili tudi drugim bralcem in zakaj? Fju, marsikatero, a naj izbor omejim na nekaj primerkov, ki so trenutno na voljo v domačih knjigarnah ... Gemma Bovery je roman v stripu avtorice Posy Simmonds, ki inventivno aktualizira večno zanimivo temo Flaubertove Gospe Bovary o ženski, ki preveč sanja(ri). Priporočam vsem, ki imate radi kakovostne stripe, in pa dijakom kot vzporedno branje ob zapovedanem branju Flauberta. Zelo me je navdušila avtobiografija velikega Ingmarja Bergmana Laterna magica. Drobce otroštva, velike in male ljubezni, globoke čustvene pripadnosti in bežne avanture, umetniške vzpone in padce, megalomanijo, samopomilovanje in jasno treznost – vse to Bergman postavi bralcu na ogled v sijajnem prepletu lucidnega opazovanja in vrhunske estetike. Bergmanovo življenje, scela in predano zapisano umetnosti, skozi prizmo pisanja postane umetniško delo v najboljšem pomenu besede, prepričljivo, pretresljivo in boleče lepo. Nikakor ne morem izpustiti Drugačnih razmerij, knjige pisem Mance Košir in sedmih dopisovalcev – pa ne zato, ker je Manca slučajno tudi moja mama, ampak kljub temu da je. Ob branju te tako zelo iskrene knjige sem namreč večkrat pomislila: če Mance ne bi osebno poznala, bi ji napisala pismo, kako globoko so se me dotaknile zgodbe njenih dopisovalcev in kako močno cenim njen prispevek – ne le zato, ker verjamem, da lahko prav takšen človeški, pristen pristop največ pripomore k detabuizaciji homoseksualnosti, ampak tudi zato, ker se knjigi enostavno čuti, da je napisana z veliko ljubezni. Do ljudi in življenja. Kaj menite o dandanes nadvse priljubljenih priročnikih? Kot vse drugo so tudi priročniki najbrž takšni in drugačni – nekateri popolnoma koristni in drugi skrajno butasti. Kaj več pa težko rečem, ker se zelo redko znajdejo na mojem bralnem jedilniku. Se pri knjigah, ki vas zanimajo, raje odločite za nakup ali izposojo v knjižnici? Knjige so pravzaprav moja edina velika nakupovalna strast. "Kadar zaslužim kaj denarja, kupim knjige. Če ga kaj ostane, kupim še hrano," je rekel Erazem Rotterdamski. Nekaj podobnega velja tudi zame ... Posledično se mi ni treba ukvarjati s shujševalnimi kurami, ha ha. Se vam zdijo knjige za tri evre pravi način za zvišanje bralne zavesti Slovencev? Seveda je fino, da lahko za tako malo denarja kupimo marsikatero odlično knjigo, se je pa treba zavedati, da gre tako rekoč za "darilo" Ljubljane kot letošnje svetovne prestolnice knjige. Upam, da bralci ne bodo postali preveč objestno razvajeni in da ne bodo metali granitnih kock in jajc v knjigarne, ko bodo knjige spet na voljo le po običajnih cenah ...