Švedska akademija, ki vsako leto podeljuje Nobelovo nagrado, je objavila pismo Jean-Paula Sartra, v katerem se je izločil iz boja za nagrado. A pismo je akademija prejela prepozno.
Jean-Paul Sartre je leta 1964 prejel Nobelovo nagrado za književnost, ki pa jo je takrat, tako kot vse druge nagrade, iz načelnih razlogov zavrnil. Petdeset let pozneje so objavili pismo, ki ga je Sartre akademiji poslal še pred razglasitvijo in v katerem je prosil, naj ga sploh ne upoštevajo pri izboru nagrajenca. A kot kažejo dokumenti iz na novo odprtega arhiva, je akademija pismo prejela prepozno, poroča Guardian.
Švedska akademija, ki podeljuje nagrado, podrobnosti o nominirancih in redkih nominirankah ohranja v tajnosti 50 let po podelitvi posamezne nagrade, še vedno pa ni povsem jasno, po kakšnem postopku izberejo nagrajenca ali nagrajenko. Ker je od podelitve nagrade Sartru minilo 50 let, so zdaj na ogled arhivi iz tistega leta, ki razkrivajo, da so Sartrovo pismo prejeli mesec dni zatem, ko se je akademija že odločila, da bo nagrajenec Sartre.
Če bi pismo prišlo pravočasno, bi nagrado verjetno dobil kdo drug
Tistega leta sta bila v ožjem izboru za nagrado še Mihail Aleksandrovič Šolohov, ki je nagrado dobil leto pozneje, in britanski pesnik W. H. Auden, ki nagrade ni prejel nikoli. Leta 1964 je bilo skupno 76 kandidatov in od tega 19 nominirancev, komisija pa o izboru Sartra ni bila soglasna, zato številni predvidevajo, da bi nagrado, če bi akademija pismo dobila pravočasno, tistega leta dobil kdo drug.
Sartre je v pismu akademiji napisal, da ne želi biti med nagrajenci niti leta 1964 niti v prihodnje in da nagrade, če mu jo podelijo, ne bo mogel sprejeti. Sartre je bil prvi in edini, ki je prostovoljno zavrnil Nobelovo nagrado za književnost, enako je storil tudi z drugimi nagradami, saj je menil, da bi s tem postal del institucije, ki jo podeljuje. Po njegovem mnenju bi se moral pisatelj vedno braniti poskusov, da ga institucionalizirajo, četudi z najplemenitejšimi nameni.
Naj človek proda svoja načela za 250 tisoč švedskih kron?
Nekoliko bolj ga je mučila denarna nagrada, ki bi jo, če bi jo sprejel, podaril organizaciji za boj proti apartheidu, a kot je zapisal, je to lažna težava. Človek ne more prodati svojih principov za 250 tisoč švedskih kron, kolikor je takrat znašala nagrada, je zapisal francoski eksistencialist in življenjski sopotnik Simone De Beauvoir. Sartre si je zato želel, da mu nagrade ne bi nikoli podelili, saj se mu tako ne bi bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali ne bi bilo vendarle vredno vzeti denarja in ga podariti tistim, ki ga nujno potrebujejo.
4
