Pri založbi Sanje sta v prevodu Aleksandre Rekar izšli Zgodovinska čitanka I. in II. priljubljenega sarajevskega pisatelja Miljenka Jergovića.
Zgodbe so sprva izhajale v obliki kolumen, nato pa so dobile še knjižno obliko. Vsaka zgodba obravnava po en fenomen iz vsakdanjega življenja zadnjih desetletij 20. stoletja v Jugoslaviji in Evropi. Prevajalka Rekarjeva je ob predstavitvi knjige dejala, da je velika Jergovićeva prednost v njegovem izjemnem daru za pripovedovanje, "kot da bi ponovno oživela tradicija Iva Andrića."
Rekarjeva: Gre za nov literarni žanr
Po presoji prevajalke gre v primeru Jergovića za nov literarni žanr, "v katerem obnavlja vsakdanje življenje v času našega odraščanja". Na začetku se hahljamo, a nadaljevanje je vedno nekoliko trpko. Sicer pa Jergović velja za izjemno produktivnega avtorja, toda v njegovem obširnem opusu kljub temu ni zaznati padcev.
Glavanova: Čitanki mi dajeta uteho
Ena od številnih Jergovićevih slovenskih oboževalcev je tudi pisateljica Polona Glavan. Povedala je, da je čitanki prebrala dvakrat, saj ji nudita uteho. Jergović opisuje svet, ki je bil lep in v katerega se lahko vedno zatečemo. Jergovićeva pisava ni sentimentalna, kar je dušeče, premore pa mnogo čustev, je povedala Glavanova.
Babačić: Sarajevo je mesto pripovedovanja
Jergovićev prijatelj Esad Babačić je še dodal, da je Sarajevo mesto pripovedovanja. Čeprav Jergović od leta 1993 živi v Zagrebu, je to sarajevsko značilnost obdržal. Njegove najljubše teme so glasba, nogomet, šolski izleti, pozabljene sladkarije, olimpijske igre in podobni fenomeni.
Literarni kritik Teofil Pančić je o Zgodovinski čitanki zapisal: "V tej seriji Jergović piše in izpoveduje neko zasebno, a hkrati generacijsko sarajevsko mitologijo. Zgodovina, o kateri piše, je tista, ki se začenja v poznih 60-ih in se zaključuje med prvimi granatami, ki so padle na Sarajevo."
"Jergović je literarni Fellini Balkanskega polotoka in Male Azije"
Slovenski pisatelj Andrej Blatnik pa je zapisal: "Miljenko Jergović je literarni Fellini Balkanskega polotoka in Male Azije." In kaj je Jergovič v čitanki zapisal o Slovencih: "Živeli smo v globokem prepričanju, da so Slovenci popolni antitalenti za nogomet. To je bila resda le ena od njihovih naravnih pomanjkljivosti. Povrhu so bili nadvse neduhoviti, maltretirali so nas z groznimi filmi in s še hujšimi televizijskimi dramami, ampak bog ne daj, da te je ekskurzija popeljala na Bled in so predte postavili ajdove žgance ali ajdovo kašo, kajti potem si prišel do sklepa, da ni nič čudnega, da so Slovenci takšni, če pa se hranijo s temi pomijami."
3
