Pri Slovenski matici Aristotel in delo o arhitekturi romarskih cerkva

Po besedah urednika Milčka Komelja je monografija dopolnitev, pa tudi korekcija dela Naceta Šumija o baročni arhitekturi na Slovenskem. O Aristotelovem delu O nastajanju in propadanju je spregovoril Valentin Kalan.

Po Komeljevih besedah Kemperletova spada v tretjo generacijo slovenskih raziskovalcev baroka, ki nadaljuje delo umetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja, ki je prvič pozitivno ovrednotil to obdobje, ter druge generacije, v katero so spadali učenci profesorja Franceta Steleta. Profesorica za umetnostno zgodovino v knjigi sistematično in metodološko nadaljuje Šumijevo delo, pri čemer pušča dosti manj odprtih vprašanj.

Avtorica si je za preučevanje romarskih cerkva izbrala obdobje med 17. in 18. stoletjem, ki je sledilo obdobju protestantizma, ki ni bilo naklonjeno romanjem in čaščenju milostnih podob. S protireformacijo pa se je oblikoval nov način romanja, ki se je razlikoval od srednjeveškega. V srednjem veku so romarji hodili v zelo oddaljena romarska središča z duhovnim ciljem priti v nebesa, v obdobju baroka pa so verniki začeli obiskovati bližnje romarske kraje in prositi za tuzemske danosti – za zdravje, dež ali izhod iz ječe. V tem času so nastali številni romarski kraji in cerkve. V 18. stoletju se že pojavijo kritike romanj, te pa je nato ukinil Jožef II., je pojasnila Kemperletova.

Arhitekturo romarskih cerkva je avtorica najprej razdelila v dve osnovni skupini – longitudinalne in centralne stavbe –, znotraj teh pa jih je uvrstila še v 13 tipologij. Kemperletovo je zanimalo, katera cerkev je prva uvedla posamezni tip na Slovenskem in kateri je bila pozneje vzor. Knjiga ponuja izhodišče za poznejše sinteze in preglede arhitekture na Slovenskem.

Temeljni Aristotelov spis Profesor filozofije Kalan, ki je prevedel in s pojasnili opremil Aristotelov spis O nastajanju in propadanju, je dejal, da gre za edino ohranjeno filozofsko delo na temo "postajanja" ter da spada med temeljne spise Aristotelove filozofije narave.

Razprava med drugim obravnava lastnosti naravnih teles, koliko so spremenljiva, kar pomeni, da so podvržena procesom nastajanja in minevanja. Vsa živa bitja so "nastajljiva" oziroma rojstvena ter minljiva, torej propadljiva. Spreminjanje Aristotel opredeljuje le kot spreminjanje v zgolj eni lastnosti nekega živega bitja, ki sicer ostaja enak, je pojasnil Kalan.

Knjiga je v grobem razdeljena na dva dela. Prvi razjasnjuje glavne pojme, kot so nastajanje, spreminjanje in mešanje, drugi pa opisuje vzroke, ki postajanje in propadanje utemeljujejo in ohranjajo.