Četrtek, 4. 11. 2010, 18.38
8 let, 7 mesecev
Pri Sanjah Matija Tuma, Dušan Jelinčič in Barack Obama
Urednica Tjaša Koprivec je z Matijo Tumo spregovorila o njegovi avtobiografiji Moje življenje, s tržaškim pisateljem Dušanom Jelinčičem pa o romanu Bela dama devinska. Predstavila je še knjigo Baracka Obame Sanje mojega očeta, tretje delo Obame, ki so ga izdali pri Sanjah.
Matija Tuma, član znamenite družine Tuma, je v avtobiografiji očrtal nekatere ključne življenjske postaje. Opisoval je izkušnje, ki jih je doživel kot tujec v Švici in Iraku, ki so mu, kot je povedal na predstavitvi knjige, pomagale k strpnejšemu pogledu na družbene razmere v Sloveniji.
V knjigi je avtor bralcu približal preteklo polstoletno družbeno dogajanje, pri čemer je segel v obdobje druge svetovne vojne, se pomudil pri dijaških letih, študiju strojništva ter služenju vojaškega roka v nekdanji Jugoslaviji. Orisal je tudi ključen življenjski zasuk, ko se je zaposlil v švicarski industriji ter pozneje v Zürichu tudi doktoriral. Deloval je tudi v Iraku, naposled pa se je z željo, da bi z vnuki govoril slovensko, ustalil v Sloveniji.
Na vprašanje Koprivčeve, če bralci od Tume lahko pričakujejo še kakšno knjigo, je odgovoril, da ostaja v tehniki. Morda pa se bo lotil kakšne knjige v slogu "tehnike za telebane".
Legenda o Beli dami je ena najbolj znanih legend severnega Jadrana
V središču romaneskno grajene ljubezenske zgodbe Bela dama devinska je Jelinčič postavil lepoto devinskega gradu v Tržaškem zalivu. V zgodovinski roman je vtkal motiviko morja ter večna nasprotja med habsburško monarhijo, oglejskim patriarhatom in mestnimi državicami. V ta okvir je postavil zgodbo o veliki ljubezni med Slovenko kmečkega izvora, ki jo je ugrabil nemški grof, in slovenskim ribičem.
Legenda o Beli dami je ena najbolj znanih legend severnega Jadrana, ki pa še nikoli ni doživela romaneskne obdelave, je pojasnil pisatelj. Jelinčič je roman najprej napisal v italijanščini, nato ga je prevedel še v slovenščino. Kot je poudaril, lažje piše v italijanščini, kar pa ne pomeni, da mu je ta tudi ljubša.
Predloga zgodbe temelji na legendi, sicer pa je v romanu želel orisati zgodovinske razmere leta 1200 ter kontraste, ki jih je ponujal preplet slovanske, latinske in nemške narodnosti. Hotel je opozoriti tudi na slovensko prisotnost v tržaškem zalivu.