Pri LUD Literatura dela Blatnika, Šerca in Jakoba

In sicer knjigo Andreja Blatnika Pisanje kratke zgodbe: Od prvopisa do natisa, delo Slava Šerca In potem je padel zid: Eseji o nemški književnosti ter monografijo Jureta Jakoba Otroški pogled, v kateri preučuje pripovedništvo Lojzeta Kovačiča. Andrej Blatnik, ki je tokrat zbirko Novi pristopi obogatil z učbenikom pisanja kratke zgodbe, je v zbirki, ki združuje izvirna strokovno-esejistična besedila, že izdal dve deli, in sicer leta 1994 delo Labirinti iz papirja in leta 2005 knjigo Neonski pečati.

Priročnik za pisanje kratkih zgodb

Idejo za tokratno delo, priročnik za pisanje kratkih zgodb, je dobil na delavnicah za pisanje. Iz izkušenj vodenja literarnih delavnic je, kot je pojasnil, spoznal, da je zmotna predstava, "da se nekdo rodi z genialnostjo za pisanje ter da na tem področju ne da ničesar naučiti". Teoretičnemu delu je Blatnik dodal še vaje za utrjevanje snovi, v dodatku pa je opisal tudi psihologijo dela v literarnih skupinah. Želi si namreč, da bi bila knjiga v pomoč vsem, ki bi vodili literarni pouk.

Eseji o nemški književnosti

In potem je padel zid za drugo delo Šerca v pričujoči zbirki. Leta 1996 je v njej izšla knjiga Nemška književnost danes. Tokratni eseji o nemški književnosti so nastali v časovnem obdobju desetih let. Večina esejev je nastajala v obliki spremnih besed k prevodom, saj Šerc od obravnavanih avtorjev v tem delu ni prevajal le Bernharda in Handkeja.

Knjigo je Šerc razdelil na tri dele. V prvem obravnava avtorje, ki neposredno govorijo o padcu Berlinskega zidu, v drugem piše o nemških Nobelovcih iz zadnje dekade, v zadnjem pa se posveča avtorjem, do katerih, kot je povedal, goji posebno afiniteto. Med njimi je izpostavil Uweja Johnsona in švicarskega pisatelja Markusa Wernerja, ki je po njegovem mnenju premalo upoštevan.

Liki Kovačičevega pripovedništva

Monografija Otroški pogled po Jakobovih besedah ponuja interpretacijo likov Kovačičevega pripovedništva, ki sloni na avtorjevi predpostavki, da gre za avtobiografsko pisanje. Jakob uvodoma predstavi teorije avtobiografskega žanra vse od 19. stoletja, primerja vlogo otroštva v avtobiografiji Goetheja in Kovačiča ter s pomočjo Bahtinove teorije romana in njegovega poskusa aplikacije koncepta dvoglasne besede na problematiko avtobiografije poskuša določiti dvoglasje v avtobiografskem opusu Kovačiča.