Pri Celjski Mohorjevi tudi zgodovinski roman Črtomir in Bogomila

Od izida knjige Črtomir in Bogomila je lansko leto preteklo 50 let. Pisateljica Mimi Malenšek, ki je lanskega 8. februarja praznovala 90 let, se je odločila, da bo istoimensko knjigo začela pisati ravno zaradi svoje ljubezni, ki je sestavljena iz treh komponent: ljubezni do Prešerna, ljubezni do Gorenjske in ljubezni do Slovenije.

"Prešeren je bil prvi pesnik, ki sem ga brala. Prvi pesnik, ki sem se seznanjala z njim, preden sem šla v šolo," je povedala Malenškova, ki se rada loteva kočljivih tem. Takšna tema sta bila ob svojem času tudi Črtomir in Bogomila. Prešeren je v svojem delu Črtomirja poslal v Oglej in iz njega naredil misijonarja. Hodil je po slovenskih mestih in tam preganjal zmote v oblake. "To je bilo pri Prešernu nedvomno zelo premišljeno," je povedala avtorica, hkrati pa pojasnila, da jo je poleg drugih stvari k pisanju knjige vodil tudi spomin na obisk ostankov Ajdovskega gradca v Bohinju.

"S Črtomirjem in Bogomilo smo dobili nacionalni ep in nanj moramo biti ponosni," je še poudarila Malenškova in dodala, da je bil Črtomir človek s perspektivo v prihodnosti. Spremno besedo v omenjeni knjigi je napisala pisateljica Berta Golob. Kot je povedala, se je pisateljica tematike lotila na poseben način. Črtomirja je takoj na začetku svojega romana pripela na bolniško oziroma smrtno posteljo, od koder se odvija vse njegovo življenje.

Prleški mozaiki

Druga predstavljena novost so bila pričevanja Marjana Ribiča Prleški mozaiki. Marjan Ribič je zborovodja in notograf, ki je svoje znanje pridobival ob zavzetem sodelovanju z dobrimi organisti in dirigenti. Njegova rodna pokrajina je Prlekija in ravno zaradi navezanosti nanjo je napisal knjigo Prleški mozaiki.

Da se je pisanja sploh lotil, je moral najprej poseči v svoja otroška leta, ko je še obiskoval gimnazijo v Ljutomeru.

"Zdelo se mi je primerno, da je ta moja ljuba Prlekija pravzaprav znana že iz prazgodovine, zato sem ji posvetil nekaj strani. Zgodovina ni zanimiva samo za Prleke, ampak mogoče tudi za koga drugega. Še bolj pa me je pritegnilo razmišljanje o mojem življenju, o moji družini, iz katere izhajam, kajti tudi v severovzhodni Sloveniji, tudi v Prlekiji, je razhajala huda vojna. Deset let sem bil star, ko se je začela," je pojasnil avtor.

Prirodoslovje med manjšimi brati na Slovenskem

Monografijo Prirodoslovje med manjšimi brati na Slovenskem je napisal v San Franciscu rojeni Slovenec dr. Stanislav Južnič. V Ljubljani je diplomiral iz fizike, kasneje pa opravil doktorat iz zgodovine. Sodeloval je na univerzi v Saint Louisu in na oddelku za zgodovino znanosti na univerzi v Oklahomi. Omenjeno monografijo je sicer izdala založba Brat Frančišek.

Pri nastajanju knjige so bili bistveni tudi obiski v samostanskih knjižnicah, ki so po besedah avtorja izredno bogate. Knjiga ponuja sprehod skozi stoletja knjižnic in njihovih uporabnikov. Dokazuje, da Slovenci v ničemer niso zaostali za severnimi, zahodnimi sosedi, ampak so jih celo prekašali, saj so bili oni tisti, ki so si izposojali znanje.