PRELISTANO: Utopljene sanje: o poti iz alkoholnega pekla

Avtorica: Katarina Nadrag Založba: Mladinska knjiga, 2010 Cena: 19,95 €

Katarinina knjiga je to, kar je sama kot mladostnica zaman iskala po knjižnih policah: zapis doživljanja nemočnega otroka v družini alkoholikov, ki brezbrižno pozabljajo na poslanstvo starševstva in uničujejo sveža življenja.

Katarina ni poznala starševske topline, otroške brezskrbnosti in sproščenega smeha, le grobe besede, stroga pravila in večni občutek krivde. Z alkoholizmom zaznamovano dekletce je v veri, da je sama izvor očetovega čezmernega popivanja, prehitro odraslo, postalo nadomestna mati mlajšega brata in sestre in iz leta v leto padalo globlje v svojem življenjskem breznu: od alkoholizma in bolestnega verovanja staršev v otroštvu do pobega od doma, posilstva, poskusa samomora in tlačenja v psihiatrične bolnišnice, le smrti ji usoda ni hotela nameniti – bi se lahko kdo znašel še bolj na dnu?

Zapisovalka pretresljivih spominov ne skopari z resnico, ki je postopno uničevala njeno življenje, vero vanj in željo živeti. Trdno odločena, da ne bo nikoli, nikoli, ampak res nikoli, ponovila strašne napake svojih staršev, je tudi sama zašla v temo, a je ob trdni opori svojega moža kot feniks vstala iz pepela in v poznih tridesetih letih se uči živeti in ob tem uživati.

"Razjedalo me je od jeze. Skupni planinski izleti? Se sploh lahko domislijo še česa bolj bedastega? Sovraštvo, ki sem ga čutila do obeh, atija in mami, naj bi zdaj razrešili bedni izleti v naravo?! Pa kaj še, nikoli nikoli se ne bo nič razrešilo! Nič kolikokrat sem se že ujela v past, da bo "odslej vse drugače". Ne, nikoli ne bo drugače! Ne boste me več preslepili, preveč izkušenj imam s tem in predobro vem, kako je, ko začneš verjeti. Vse sem dala od sebe, upala sem in verjela, da bo trud kdo opazil, a sem vedno kot strela z jasnega dobila kazen. Vse se mi je upiralo, ničesar več nisem hotela verjeti in čutiti. Po toliko poskusih sem izklopila vse čute in v sebi ubila vso voljo. Odločila sem se, da ne bom nikomur več verjela, nikomur! Nihče me ne bo več ranil in prizadel. Naj bom videti še tako nebogljena in prestrašena, v sebi sem bila odločena. Ne boste me več pretentali z lepimi besedami, polnimi upanja. Ne verjamem niti atiju, mami, nikomur v šoli in tudi vi, strokovnjaki za alkohol, me ne boste omehčali. Ne in ne!"