PRELISTANO: Slike z razstave

Alojz Ihan Založba: Študentska založba Cena: 24 evrov

Zadnji Ihanovi deli, eseja Hvalnica rešnjemu telesu in Državljanski eseji, sta bili pri bralcih zelo dobro sprejeti, za zadnjega je dobil celo Rožančevo nagrado.

Avtor je ob izidu romana v enem izmed intervjuju napovedal, da je roman obdržal njegovo značilno humornost, ki navdušuje številne bralce in kritike: "Ob vsem tem sem vesel, da mi je ob naštevanju vseh nelepih podob našega časa uspelo ohraniti prizanesljivo humornost, ki nikogar ne obsoja, ampak le kaže faktografijo generacijskih psihologij in usod."

Roman Slike z razstave nosi naslov po slavni klavirski suiti Modesta Musorgskega iz leta 1874, ki jo je navdihnilo deset slik ruskega umetnika Viktorja Hartmanna. Teh deset slikarsko-glasbenih kompozicij pa daje tudi ton poglavjem v najnovejšem romanu.

Roman del vsebine pobira iz Državljanskih esejev, kjer je kritiziral moralo in etiko v času po osvojitvi Slovenije, in ji doda štiri glavne junake. Prvi je zdravnik Breznik, ki je moral kot šef oddelka odstopiti zaradi neetičnih ravnanj. "Breznik je bil sicer razgledan in pameten zdravnik, ampak vseeno zgolj nepovezan posameznik. To je bilo v Sloveniji slabše od kateregakoli povezanega idiota, ki se je rodil v neko druščino, vseeno katero."

Drugi akter je Miha, farmacevt brez diplome, ki je zaradi tega, ker ni želel prehitro končati študija in ker ni točno vedel, kaj početi v prihodnosti, končal tretji letnik študija in malce počakal v četrtem. A prek prijatelja je stopil v svet certifikatov in neetičnega lastninjena, izkoriščanja podjetij. Tako obvlada farmacijo in mafijski način poslovanja. Na koncu pa je tu še poslovnež Viktor sumljivega slovesa, "njegovo izvozno-uvozno podjetje je bilo nekako pod upravo jugoslovanske tajne službe Udbe".

Vsi trije junaki se srečajo v Moskvi, kjer naj bi s čudežnim zdravilom, ki zdravi vnetja in izboljšuje celo okus vodke, sklenili ogromen posel. A ker ni prave vsebine brez ženske vloge, se v knjigi pojavi tudi slovanska lepotica Svetlana, njihova prevajalka in pomoč pri spoznavanju ruskega načina sklepanja poslov.

Po dolgih uvodih o preteklosti glavnih akterjev se zgodba začne akcijsko zapletati. V sumljivi posel se vključi ruska mafija, posledično se zgodijo mafijski prijemi za pridobivanje informacij in prelivanje krvi. Proti koncu se roman tako sklene v "mehiško limonado", ki jo lahko razumemo kot parodijo sodobnega sveta.