PRELISTANO: Kako razumeti strip

Avtor: Scott McCloud Prevajalec: Izar Lunaček Založba: Cankarjeva založba Cena: 27,95 evra

Od Zagorja, ki ga lahko kupimo v skoraj vsaki trafiki, do ličnih retrospektiv v trdi vezavi, ki jih prodajajo na posebnem oddelku Konzorcija. Strip se kljub bogati zgodovini, številnim žanrom in slogom še vedno večinoma obravnava kot obrt risanja slikic z oblački, zato je delo Scotta McClouda iz leta 1993, ki ga je v slovenščino lani prevedel Izar Lunaček, tudi stripar, dobrodošel pripomoček pri razumevanja te "nevidne umetnosti", kot jo je avtor imenoval v podnaslovu.

Strip, ki govori o stripu, sicer kar nekaj pozornosti nameni pojasnjevanju, zakaj strip niso samo slikice z oblački, temveč umetnost in medij, enakovreden drugim, a ker bodo po knjigi verjetno posegali predvsem tisti, ki so že prepričani, da strip lahko ponudi več kot samo ceneno zabavo, se takšno pojasnjevanje zdi nekoliko odveč – a po drugi strani vsem ljubiteljem in ustvarjalcem pritrjuje, da njihovo navdušenje ni nič nenavadnega.

Tudi pri nas se nad položajem stripa verjetno ne smemo preveč pritoževati, saj se zdi, da je odnos do te umetnosti vedno bolj spoštljiv. Morda je zato kriv lepo urejen in spodobno velik oddelek s stripi v Konzorciju, morda dejstvo, da so Tomaža Lavriča s samostojno razstavo gostili v Moderni galeriji, verjetno pa gre zasluga predvsem navdušencem v krogu Stripburgerja in Mladine. Dejstvo, da smo dobili prevod teoretskega stripa o stripu pri veliki založbi in v lični izdaji, je samo še dodaten razlog za optimizem.

McCloudovo delo skozi striparsko formo predstavlja zgodovino, razvoj in smeri v stripu, se ukvarja z ikonami, realističnimi prikazi in abstrakcijami, predvsem pa s pomočjo poglavja, ki nam je najbolj ostalo o spominu, Kri v belini, v katerem se ukvarja z različnimi načini prehoda med sličicami, učinkovito predstavi glavne razlike med zahodnjaškimi in vzhodnjaškimi stripi.

Kako razumeti strip je lahko uvodno delo za tiste, ki bi se stripov radi lotili sami, hkrati pa za tiste, ki bomo verjetno vedno samo bralci, ponuja zanimiv presek teorije, zaradi katere risbe in besede, ki se v stripovski obliki zdijo tako samoumevne in preproste, postanejo umetnost.