Predstave o finančnem zlomu mariborske nadškofije ne bo?

Če dogodke povzamemo kronološko. Umetniški kolektiv Was is Maribor, sestavljajo ga Andreja Kopač, Sebastijan Horvat, Matjaž Latin in Aljoša Ternovšek, ki svoje projekte opredeljujejo kot dokumentarno gledališke, se je z idejo o predstavi, ki tematizira zastrti "emblem" Maribora in Slovenije – mariborsko nadškofijo, obrnila na Zavod Maska. Ta je privolil v produkcijo predstave, v koprodukciji s povezovanjem nevladnega in vladnega kulturnega sektorja pa se je tako združil še z SNG Maribor, Cankarjevim domom in KUD Borzo.

Po besedah avtorjev predstave je direktor SNG Maribor Danilo Rošker konceptualna izhodišča predstave Igra o Antikristu: Oratorij po mariborski nadškofiji sprejel navdušeno. Avtorji pa so o dokumentarno-umetniški raziskavi zapisali: "Skoraj milijardni dolg, ki si ga je škofija pridelala z manevriranjem in ki še danes jemlje kruh tako vernikom kot upnikom, je postal 'večji' od dolga samega, saj pomeni začetek velikega proračunskega primanjkljaja, ki je sprožil kolos državnih rezov v najbolj občutljiva družbena tkiva. Zgodba mariborske nadškofije je zato največja dolžniška zgodba v času države Slovenije in kronološko pomeni začetek razkroja socialne države. (…) A karavana gre dalje; na mesto božjega se je povzpel denar, nova vera je na pohodu in nič ne kaže, da jo bo kaj ustavilo."

Ustvarjalci predstave o zlomu mariborske nadškofije so prišli do sklepa, da ta potrebuje glasbeno formo. Izbrali so oratorij, kolektiv Was is Maribor je napisal libreto, avtorica glasbe pa je Nana Forte. Premiera je bila v veliki dvorani SNG Drama Maribor napovedana za 20. april, kar pa so v mariborskem gledališču mesec dni pred začetkom vaj in dva meseca pred prvo uprizoritvijo odpovedali. Za razlog so navedli racionalizacijo stroškov v gledališki hiši.

Varčevalni ukrepi so ustavili produkcijo predstave Izjavo o partnerskem sodelovanju pri produkciji oratorija sta Zavod Maska in SNG Maribor podpisala septembra lani, pri tem pa se dogovorila, da gledališča prispeva uporabo velike dvorane (s tehnično opremo in zaposlenim tehničnim osebjem) za premiero v aprilu, operni zbor SNG Maribor tri operne soliste, orkester SNG Maribor Opera tri dramske igralce SNG Maribor Drama, predstava bi bila v sezoni 2014/2015 uvrščena tudi v abonmajsko ponudbo Drama SNG Maribor kot dodatna predstava, preostali stroški pa so stroški Zavoda Maska. Dogovorili pa so se tudi za delitev izkupička od prodaje vstopnic.

A dogovorjeno sodelovanje se ni končalo, kot je bilo predvideno, torej s premiero, saj so v SNG Maribor od projekta odstopili. Po besedah Maskine izvršne producentke Tine Dobnik so se še 4. februarja na sestanku v Mariboru dogovarjali o podrobnostih izvedbe, o kakršnihkoli finančnih težavah javne institucije, kar je bil samo teden dni pozneje razlog za odstop od partnerskega sodelovanja, pa na zadnjem srečanju ni bilo govora.

Enajstega februarja pa so iz tajništva direktorja SNG Maribor Danila Roškerja prejeli odstop od partnerskega sodelovanja. Kot razlog so navedli zmanjšanje proračunskih sredstev, sponzorskih in donatorskih pogodb in zmanjševanje števila zaposlenih v tem letu. Zato so bili prisiljeni uvesti varčevalne ukrepe na vseh področjih delovanja in se ob ponovni analizi finančnega načrta in programa za to leto odločili, da odpovedo tri projekte. Med njimi Igro o antikristu, v Drami Svatbo v režiji Paola Magellija in simfonični orkester.

V Zavodu Maska so odgovorili, da odstop od partnerskega sodelovanja pri projektu o finančnem zlomu mariborske nadškofije ne prinaša nikakršnega prihranka za javni zavod, saj pri projektu niso nameravali sodelovati z neposrednim denarnim vložkom, temveč kot že navedeno, z infrastrukturnimi kapacitetami in obstoječimi gledališkimi in glasbenimi kadri.

Tako so v Maski med drugim zapisali: "To pomeni, da z odpovedjo našega projekta ne boste prihranili nič. Ob tem se zavedamo, da je vaš vložek neprecenljiv in da si brez njega tega projekta ne moremo predstavljati."

Razlog odpovedi ni vsebinske narave Sredstva v kulturi resda režejo, je na novinarski konferenci ob nastalem položaju poudaril vodja Zavoda Maska Janez Janša. Vendar pa se pri dejanju SNG Maribor postavlja več vprašanj. Kako je mogoče, da so predstavo odpovedali samo dva meseca pred premiero, ko so bile priprave za projekt v polnem teku, in le teden dni po izvedbenem sestanku, kjer možnost o odstopu ni bila omenjena? Če morajo varčevati, zakaj niso sprejeli predstave, ki bi jo dobili skoraj zastonj, z njo ne bi imeli posebnih ali dodatnih stroškov, lahko pa bi jo tržili, poudarja Janša.

V obdobju zniževanja financiranja v kulturi je ravno sodelovanje in povezovanje edina pot za uresničevanje različnih, še posebej večjih, umetniških projektov, so si edini ustvarjalci Igre o Antikristu. Povezovanje med nevladnim in javnim kulturnim sektorjem pa je tako ena od rešitev kot tudi ena izmed usmeritev, zapisanih v nacionalnem kulturnem programu. Ob spopadanju z zmanjšanimi produkcijskimi sredstvi se prav tako postavlja vprašanje, kako se te težave lotiti produktivno, in tako v primeru zainteresiranosti za projekt iskati tudi morebitne rešitve zanj, ki bi v tem primeru preprečile odpoved partnerskega sodelovanja in zagotovile njegovo uresničitev.

S tem vprašanjem smo se med drugimi obrnili na vodstvo SNG Maribor, saj se Danilo Rošker zaradi neodložljivih obveznosti današnje Maskine novinarske konference v Ljubljani ni mogel udeležiti. Na zgoraj navedeno vprašanje nismo dobili neposrednega odgovora, so pa iz mariborske drame in opere sporočili, da poudarjajo, da odpoved sodelovanja pri Igri o Antikristu ni vsebinske narave, temveč posledica zmanjšanja proračunskih sredstev, sponzorskih in donatorskih pogodb ter zlasti zmanjšanja števila zaposlenih, ki so preobremenjeni.

Racionalizacija stroškov je tako pripeljala do odpovedi nekaterih projektov ali pa so te nadomestili z manjšimi. "Namigovanje, da nam vložek gledališča ne bi povzročil dodatnih stroškov, kaže na slabo poznavanje delovanja in financiranja gledališča," še pravijo v SNG Maribor.

Ustvarjalci in producenti predstave o mariborski nadškofiji pa so ob potezi mariborskega gledališča opozorili še na eno dimenzijo, in sicer položaj moči, saj je v tovrstnem sodelovanju javna institucija z eno potezo zabrisala vse temelje, ki so bili pri tem z nevladno organizacijo zgrajeni. Janša še opozarja, da gre pri tem tako za več pomembnih vprašanj, ki pa jih ni mogoče rešiti z enim elektronskim pismom, kot so to storili v tem primeru.

V črnini je zavel optimizem V nastal položaj pa je direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik vnesel optimizem, saj naj bi predstavo konec koncev vendarle uprizorili. Premiera bo oktobra v Gallusovi dvorani. Po besedah Rotovnika sta programski in generalni kolegij kulturne ustanove produkcijo že podprla.