Sreda,
21. 10. 2009,
8.48

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 21. 10. 2009, 8.48

8 let, 7 mesecev

Pred časom - portret Staneta Kavčiča kot knjižna rehabilitacija

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Pri založbi Modrijan je izšla knjiga Pred časom - portret Staneta Kavčiča, ki sta jo napisala zgodovinar Božo Repe in znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani Jože Prinčič.

V času Kavčičeve vlade so bili v Sloveniji zastavljeni moderni projekti, na katerih temelji tudi današnja slovenska gospodarska usmeritev: gradnja avtocest, razvoj turizma, usmeritev v intelektualne in servisne storitve, upoštevanje ekoloških standardov, izkoriščanje geografske lege. Tedaj so začeli graditi jedrsko elektrarno, ustanovljen je bil računalniški center, ki naj bi informacijsko povezoval Slovenijo, razvijal se je letalski in ladijski promet, Slovenija se je odpirala na Zahod. Kavčič se je zavzemal za delničarstvo, za sožitje družbene in zasebne lastnine, za delovanje tržnih zakonitosti ob močni socialni zaščiti.

V njegovem času je v Sloveniji nastala specifična zmes samoupravnega socializma in zahodnega vpliva. Motorizacija, modernizacija v stanovanjski kulturi, oblačenju, prehrani, spremenjeni vedenjski vzorci zaradi upora mlade generacije, vpliv zahodne glasbe in filmov, množični prodor medijev, zlasti televizije, pospešena emancipacija žensk v družbi, seksualna svoboda – to so le nekatere od značilnosti časa, ki ga je pomembno sooblikoval.

Kavčičevo gibanje je bilo v partijskih bojih poraženo, konec leta 1972 je bil prisiljen odstopiti; odtlej ga je vse do smrti nadzorovala Služba državne varnosti. A tudi po prisilni upokojitvi je nadaljeval svoje delo: pronicljivo je analiziral politično dogajanje v Sloveniji in skrivaj pisal dnevnik, v katerem je ocenjeval politične razmere in svoje politične sodobnike. Dnevnik je izšel leta 1988.

Avtorja sta skušala Kavčičevo življenje in delo prikazati znanstveno korektno, a hkrati kar se da zanimivo, tako da sta v besedilo vpletla tudi poglede in občutja nekaterih njegovih najbližjih sorodnikov in sodelavcev.