Četrtek,
21. 1. 2010,
13.13

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 21. 1. 2010, 13.13

8 let, 7 mesecev

Potovanja s Herodotom v slovenščini pri založbi Modrijan

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Pri založbi Modrijan je izšel slovenski prevod knjige poljskega avtorja Ryszarda Kapuscinskega pod naslovom Potovanja s Herodotom (Podroze z Herodotem).

Knjigo, ki je v izvirniku izšla leta 2004, je prevedel Nikolaj Jež. Potopisni roman s pisateljevimi avtobiografskimi elementi je tretje delo Kapuscinskega v slovenščini.

Knjiga Potovanja s Herodotom je plod pisateljevih dogotrajnih popotovanj po Aziji in Afriki in poročanja odtod. Kapuscinski je na potovanjih sredi 60-ih let prebiral Herodotovo knjigo Zgodbe in spoznal temeljno odkritje neutrudnega grškega popotnika, to je odkrivanje kulture drugih kot ogledalo, v katerem lahko vidimo sami sebe.

Potovanja s Herodotom pripoveduje reporter v zrelih letih, ki presoja svojo življenjsko pot in poslanstvo skozi perspektivo zgodovinopisca Herodota. Znameniti Grk je imel nekaj bistvenih lastnosti dobrega novinarja: poleg predanosti svojemu poslanstvu so bile njegove značajske lastnosti odprtost, vedrost, komunikativnost ter neusahljiva radovednost in vedoželjnost.

Glavna lastnost, s katero je Herodot prerasel svoj čas in sega v našega, pa je občutek za drugega, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti pripadnikov tuje kultur in predstavnikov drugih svetov.

Kapuscinski v ospredje postavlja rdečo nit svojega neprekinjenega druženja s Herodotom. Ne gre za dejansko potovanje po njegovih poteh, temveč za razmišljanje o njegovem načinu dela, dojemanju resničnosti in smislu poročevalstva.

Avtor v dialogu s Herodotom odkriva nepretrgan tok evropske zgodovine, ponavljajočo se usodo ljudstev in posameznikov ter trajne simbolične vzorce njihovega vedenja, ko se ti znajdejo v njenem življenjskem okviru.

Herodot je potoval, da bi našel odgovor na vprašanje, ki ga danes postavljajo otroci: Od kod se vzamejo na obzorju ladje? Bil je prvi, ki se je zavedel mnogoterosti sveta kot njegovega bistva.