Popolna svoboda plavajočih dečkov

Gledališke predstave Tomaža Pandurja so vedno razprodane, polne strasti in spektakularne. Težko bi rekli, katera je najboljša, najbolj doživeta ali uprizorjena, z lahkoto pa trdimo, da je obseden s svojim delom, do katerega čuti veliko strast. V zagrebški hiši za ljudi in umetnost Lauba je junija odprl prvo razstavo, ob kateri je njen kustos, prof. dr. Zvonko Maković, dejal: "Plavajoča telesa skozi neimenovano prostranstvo potrjujejo popolno svobodo. Njihovo gibanje je brez vseh zunanjih odpornosti, globina, prek katere plavajo, je znak pomanjkanja. Poslikave prikazujejo telesa v gibanju, ki so obkrožena z ničimer in s tišino. Vse se dogaja v telesu in telo je edini vir gibanja. Trupla so pogosto upodobljena kot premetavanje v krčevito, boleče osvajanje vesolja, ki se zdi, kot da se nenehno izmika, je nedosegljivo. Prizori s Pandurjevih slik ne pripadajo resničnemu svetu, lahko bi rekli, da izhajajo iz sanj in halucinacije."

Tomaž slika, odkar pomni: "Slike so najintimnejši del mojega umetniškega sveta, moja prva razmišljanja, dinamične misli, ki od mene zahtevajo utelesitev, včasih še preden se pretvorijo v gledališke trenutke. So kot zamrznjene skulpture v času ali kot čas sam. Veseli me, da so tudi moji akrili velikih formatov ( 1,50 x 2,00) našli svojo publiko."

S prvo slikarsko razstavo Boys je še enkrat dokazal, da je mojster umetnosti in povezovanja. Večkrat poudari, da bi v Sloveniji rad delal, če bi imel za to možnost. In če povzamemo sklepne besede kustosa Zvonka Makovića: "Zato morda še vedno obstaja le praznina. Tišina. Zavesa, ki pada in zajema prostor zadaj, prostor končane predstave ali zgodbe ali zaporedja slik – vsekakor pa prostor popolne svobode."

Pandurjeva slikarska razstava Boys je na ogled v hotelu Antiq Palace v Ljubljani, na ogled pa bo vse do 1. marca 2014.