Poetika sodobnega plesa

V zbirki Prehodi zavoda Emanat je v slovenskem prevodu izšlo delo francoske avtorice Laurence Louppe, ki se skozi trodelno strukturo knjige, razdeljene na mnoga poglavja, ukvarja z vprašanjem: kako misliti plesno delovanje in ustvarjanje.

Spremljanje umetnosti je po mnenju avtorice "nabiranje koščkov, prebliski videnj, sprejemanje gostot, odtisi zaznave." S tem, da je po njeno, umetnost treba presojati glede na to, kako izprašujejo, bogatijo ali pretresajo brez vnaprejšnjega razsojanja.

Spremno besed k delu znamenite teoretičarke, zgodovinarke in kritičarke sodobnega plesa in koreografinje, ki je v izvirniku izšlo leta 1997, je napisala filozofinja in dramaturginja Bojana Kunst.

V uvodu je tako opozorila na pomen pričujočega dela, katerega kakovost tiči v dejstvu, da se je Laurence Louppe poglobila v teoretska in praktična dela številnih plesnih ustvarjalcev od začetka 20. stoletja pa vse do 80. let. Slednja je prepletla z nekaterimi filozofskimi uvidi ter zavila v svojo lastno poetiko zapisanih besed.

Tako ni želela, kot zapiše Bojana Kunst, dati "nobenih dokončnih interpretacij ali pravil, pač pa izdelati živi in mnogoteri tekst, z mnogimi glasovi in šuštenji teles".

Razvoj sodobnega plesa je eden najpomembnejših umetniških fenomenov 20. stoletja, razlaga francoska teoretičarka. Ali kot opozori Bojana Kunst: "Sodobnega plesa tako ni moč razumeti le kot upor baletu in tradicionalnim načinom uporabe gibanja na odru, pač pa nastane iz globlje zareze: sodobni ples vznika iz nekakšnih neimenovanih sil oziroma, bolje rečeno, človeškega toka, dynamisa človeških procesov, ki obstajajo pred vsakim poimenovanjem in označevanjem."

Knjiga Poetika sodobnega plesa je tako še en od dokazov oziroma "opozoril" o kulturno-umetniškem pomenu sodobnega plesa, ki je postal bolj prepoznan v 80. letih prejšnjega stoletja. V določenih državah pa je dobil tudi sistematično institucionalno podporo in široko javno zanimanje. Kar bi za Slovenijo, kljub živi, ustvarjalni in produktivni sodobni plesni sceni njenih akterjev, v širšem kontekstu težko trdili.

A ravno takšne izdaje, različna srečanja, festivali, plesne skupine in grupacije oziroma povezovanja v združenja, institucije ter (srednješolsko) izobraževanje na tem področju so upanje za bodoče širše prepoznavanje pomena sodobnega plesa pri nas, ki (naj) se giblje ob boku z drugimi izrazi sodobnega ustvarjanja.