Po ptičjih hišicah in radijski igri z irskimi zaporniki še nove ideje z robov Evrope

Sodelovalna platforma Corners, v katero je kot slovenski partner pri velikem mednarodnem projektu vključen Zavod Exodos Ljubljana, povezuje 11 partnerskih organizacije iz devetih evropskih držav. Zagon nove faze projekta je bil hkrati v desetih evropskih mestih Stockholmu, Donosrtiji/San Sebastianu, New Castlu na reki Tyne, Zagrebu, Ljubljani, na Reki, v Beogradu, Gdansku in Bariju.

Štiriletni raziskovalni razvojni projekt, vreden dva milijona in pol evrov, se bo odvijal v 14 evropskih mestih, kjer so že in kjer še bodo nastajali različni umetniški projekti in akcije v sodelovanju med mednarodno skupino umetnikov in raziskovalcev ter lokalnega prebivalstva. Ljubljana bo skupnost projekta Corners gostila maja prihodnje leto.

Namen projekta pa je povezovanje zunanjih regij Evrope, ki so zunaj političnih, kulturnih in ekonomskih osrednjih evropskih tokov.

Evropa od znotraj navzven O dosedanjih aktivnostih platforme Corners, v okviru katere so izvedli že ekspedicije producentov, umetnikov in raziskovalcev na Švedsko, v Azerbajdžan in Turčijo, je logistična koordinatorka platforme Corners in direktorica Zavoda Exodos Ljubljana Nataša Zavalovšek poudarila: "Corners je živ projekt, poln zanimivih zgodb, ki nastajajo v sodelovanju z lokalnimi prebivalci. V času, ko se za kulturo namenja vse manj finančnih sredstev, je sodelovanje v mednarodnih projektih, kot je Corners, izjemna priložnost za umetnike, producente in kulturne organizacije z obrobij Evrope, saj jim omogoča, da razširijo svoja občinstva in odpirajo nove priložnosti za svoje delovanje."

Projekti in akcije med sodelujočimi nastajajo v sodelovanju, izmenjavi, pa ne le umetniški, temveč tudi medkulturni. Ob skupnih izhodiščih tako skozi različne pristope in poglede ter skupno delo in izmenjavo izkušenj nastajajo in bodo nastala različna umetniška dejanja. Ob tem pa se akterji projekta Corners srečujejo z različnimi lokalnimi skupinami z obrobja Evrope. S starostniki, otroki, nogometaši in drugimi.

Ko zapreš v avtobus 20 umetnikov, nastane majhna vojna Igralec in plesalec, eden od sodelujočih umetnikov Primož Bezjak je raziskovalno ekspedicijo na sever Švedske doživel kot umetniški eksperiment, kjer je na novo spoznaval sebe, okolje in načine iskanja navdiha za svoje delo: "Kaj se zgodi, ko zapreš v avtobus 20 umetnikov in prav toliko producentov? Odnosi se hitro spremenijo v manipulacije, nastanejo vojne med različnimi interesnimi skupinami, Balkanci pa ustvarimo kar svojo diasporo. Obenem moraš s sopotniki ustvariti skupno kreacijo, ki bo predstavljala širše cilje platforme Corners, kar naenkrat postane zahtevna in zanimiva naloga."

V ogenj je odvrgel osebno izkaznico Multimedijski umetnik, ki je na pot Cornersa odšel na Švedsko, v Azerbajdžan in Turčijo, Miha Horvat je to ekspedicijo doživel kot izkušnjo, ki ga je potisnila čez lastni rob. Vsaj v njegovi dosedanji umetniški praksi, saj se je na teh raziskovalnih poteh lotil fizičnih performansov. Tega, česar prej sam ni počel.

"Vse se je začelo na ekspediciji na Švedskem. S samoizpraševanjem, kjer smo se z domačini znašli v enem od lokalnih ritualov, kjer po lastni izbiri v ogenj odvržeš enega od svojih predmetov," je opisal. Horvat je takrat v ogenj odvrgel svojo osebno izkaznico.

Radijska igra iz irskega zapora Medtem ko bodo v prihodnje v okviru projekta nastajali novi projekti, so se nekateri že odvili. Pri radijski igri, ki je nastala v irskem zaporu, je sodelovala tudi raziskovalka z Mirovnega inštituta Ana Frank. Delo je na podlagi intervjujev z irskimi zaporniki in v sodelovanju z njimi nastalo v treh tednih.

Otroci iz kotov V okviru platforme Corners, ki so jo pred petimi leti vzpostavili kot dveletni raziskovalno-razvojni projekt, zdaj pa bo z novim zagonom dobil svoje nadaljevanje, je v Ljubljani nastal tudi umetniško-socialni projekt Kids on the Corners.

V okviru tega so tuji in domači umetniki nagovorili otroke Osnovne šole Trnovo in romske otroke iz Ljubljane. V skupnem ustvarjanju pa so se najmlajši lahko lotili ustvarjanja ptičjih hišic in izdelovanja glasbil, spoznavali so lahko tudi zakonitosti igralskega poklica.

V pedagoškem ustvarjalnem projektu so tako sodelujoči nagovorili najmlajše umetniško občinstvo in morda tudi bodoče ustvarjalce. Enega od neposrednih učinkov pričujočega projekta je publicistka in komunikatorka tega projekta Jedrt Jež predstavila skozi odločitev ene od tukajšnjih otroških udeleženk dogodka Kids on the Corners, ki se je po predstavitvi projekta v švedskem mestu Umea zaradi navdušenja odločila, da se nauči švedščine.

Kot poudarja Jedrt Jež, je v tem dejanju mogoče videti neposredne učinke, ki jih imajo tovrstna sodelovanja, izmenjave in umetniško-raziskovalne akcije. Gre namreč za zelo nazoren primer plodnih posledic takšnih projektov.