Petdeset odtenkov sive

31 milijonov prodanih izvodov, napovedan film, za katerega si scenarij želi napisati Bret Easton Ellis (Ameriški psiho) in vsesplošna medijska obsedenost so zaznamovali izid romana 50 Shades of Grey Erike Leonard James oziroma E. L. James. Skoraj petdesetletna Britanka je roman, ki je izšel v treh knjigah, označila kot zbirko svojih fantazij, posledico njene krize srednjih let, medtem ko sama živi skupaj z možem, s katerim sta poročena že več kot 20 let, in dvema najstnikoma. Romana se je hitro prijel naziv pornografija za mamice, a za uspešnico, ki jo označujejo za pornografijo, skoraj poka po šivih od romantike in klišejev.

Somrak za odrasle Dejstvo, da avtorice še ni tožila Stephenie Meyer, skoraj nekoliko preseneča. Fifty Shades of Grey namreč brezsramno parazitira na uspešnici Somrak, saj je šlo v izvirni različici za tako imenovani fan fiction, delo, ki ga je napisala oboževalka in ki gradi zgodbo na že obstoječih likih iz romanov Somrak. Pozneje je delo sicer nekoliko priredila, na primer izpustila vampirje in volkodlake, ter spremenila imena junakov, a številne podrobnosti z najstniško uspešnico ostajajo.

Konstelacija junakov v Fifty Shades of Grey dokaj zvesto odslikava tisto iz Somraka. V ospredju imamo naivno dekle, ki se neizmerno zaljubi v starejšo dušo, težavnega moškega z bistveno več izkušnjami, travmami in predvsem z bistveno več denarja. Anastasia Steele in Christian Grey sta odrasli različici Belle in Edwarda, in čeprav Christian Grey nima nadnaravnih, vampirskih sposobnosti, ima zato svoj helikopter, letalo, jahto in nekaj vil. Svoje submisivne ljubice najraje biča in šeška v svoji Rdeči sobi bolečine, ko pa spozna naivno ljubiteljico klasične britanske literature, postane drugačen, boljši človek. Ki pa svojo izbranko še vedno rad šeška.

Literatura za elektronske bralnike Fifty Shades of Grey bi verjetno prebralo manj ljudi, če ga ne bi bilo mogoče brati na elektronskih bralnikih. Ti namreč mimoidočim ne omogočajo vpogleda v našo izbrano literaturo, precej zvita marketinška poteza pa so tudi naslovnica fizične izdaje prve knjige, na kateri je ne pretirano erotična kravata. Kot so se nekateri pošalili, bi lahko šlo tudi za knjigo o izbiri prave barve pri pleskanju pisarne. Če dodamo še parazitiranje na obstoječi knjižni uspešnici, lahko ugotovimo, da so pri preseganju žanra erotične literature verjetno pretehtale banalnosti.

Ob branju vseh treh delov ne preseneča, da so jo nekateri založniki sprva zavrnili. Tudi bralcu, čigar materni jezik ni angleščina, dokaj hitro postane jasno, da ne gre za leposlovni presežek. Nekatere besedne zveze se neumorno ponavljajo, besedni zaklad pri opisovanju spolnih aktivnosti je relativno omejen, svoja čustva pa pripovedovalka skuša pokazati s sklicevanjem na "notranjo boginjo" in "podzavest", ki skušata delno upravičiti njena naivna dejanja.

O čem sanjarijo ženske? Ob 31 milijonih prodanih izvodov je skoraj neizbežno vprašanje, ali fantazije E. L. James lahko posplošimo na širšo žensko populacijo, in čeprav so se številni spraševali, ali je čar Fifty Shades of Grey v šeškanju, težko verjamemo, da bi bilo lahko tako preprosto.

Dejstvo je, da je življenje za veliko ljudi v času krize postalo manj razkošno. Milijarder, ki te oskrbuje z najnovejšimi Applovimi izdelki, avtomobili, novo hišo in pri tem priskrbi še sanjsko službo, je tako razumljiv fantazijski proizvod sveta v finančni krizi. Ko milijarderja junakinji ob vsej njegovi temačni preteklosti in nedostopnosti uspe osvojiti in seveda spremeniti, je zadovoljstvo še toliko večje.

Neizrazita, mlada študentka, ki je vsaj toliko dolgočasna kot Bella iz Somraka, postane Nekdo. Izstopi iz sivine in postane objekt poželenja, ki poleg moža, denarja, službe in dragih igrač dobi še novo družino. Dejstvo, da že ob prvem spolnem odnosu doživi več orgazmov, katerih pogostost in intenzivnost skozi knjigo ne pojenjata, je seveda samo še dodaten plus. Sodobni eskapizem tako ni zgolj zadovoljujoča spolnost, ampak možnost, da se vsaj v svoji domišljiji dvignemo nad boj za preživetje v negotovih časih, v svet, kjer se težave rešujejo z denarjem, varnostniki, detektivi in osebnimi pomočniki.

Prebrati ali ne prebrati Fifty Shades of Grey se bohoti v treh delih, čeprav se skupno na več kot 1600 straneh še zdaleč ne zgodi toliko, kot bi si sprva mislili. Avtorica se namreč izgublja v podrobnostih, predvsem pri opisovanju spolnih odnosov, ki v nasprotju s pričakovanji niso vedno bolj vznemirljivi in perverzni, temveč le občasno začinjeni s kakšno igračo.

Zmaga junakinje je namreč v tem, da dominantnega alfa samca ukroti v nežnega ljubimca zgolj z občasnimi grobimi epizodami, medtem ko se preostanek zgodbe odvije v smeri skupno življenje, poroka, otroci. Vmes junakoma življenje greni še nekaj obsesivnih nekdanjih ljubimk, prometnih nesreč in sabotaž. Če se vam uspe prebiti čez suhoparnih prvih sto strani, boste bolj nezahtevno poletno branje težko našli. Uživali boste, če boste zanemarili nedoslednosti in relativno neverjeten potek dogodkov, a konec koncev gre za seksualne fantazije, za ljubezensko zgodbo in nekaj malega akcije. Zagotovo ni zanemarljiv niti užitek ob spoznanju, da ste sposobni prebrati tudi kaj precej bolj zahtevnega.

Fifty Shades of Grey lahko tako mirno izpustite in počakate na film, če pa se ravno odpravljate na dopust in bi na plaži radi sanjarili o privlačnem milijarderju, ki ima veliko prostega časa in še več spolnega poželenja, bo tudi Petdeset odtenkov sive dovolj dobrih.