Novi Moderni klasiki: Tagore, Galeano, Krallova

Tagore se predstavlja z Izbranimi zgodbami, Eduardo Galeano s Knjigo objemov, Hanna Krall pa kar s tremi deli, zbranimi pod naslovom Navzočnost.

Ključen premik v opusu ustvarjalca

Rabindranath Tagore (1861 - 1941) je v slovenskem prevodu zastopan kar s 30 knjigami, res pa je, je na današnji novinarski konferenci dejal urednik Andrej Blatnik, da je večina njih izšla pred II. svetovno vojno. Izbrane zgodbe, ki jih je iz angleščine prevedla Dušanka Zabukovec, pomenijo ključen premik v opusu tega vsestranskega bengalskega ustvarjalca.

Kot je povedala poznavalka njegovega dela Ana Jelnikar, se je bil Tagore konec 19. stoletja primoran preseliti na družinsko posestvo v porečju Bengalije. Tam je spoznal vso bedo in revščino svojega ljudstva. Prvič je v kratkih zgodbah spregovorila tudi ženska v prvi osebi ednine, kar je pomembno prispevalo k njegovi kritiki patriarhalne družbe.

Izid Tagorejevih Kratkih zgodb sovpada s petkovim mednarodnim simpozijem na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki bo potekal na temo Rabindranath Tagore in pomen njegove misli za današnji svet. Zvečer bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma gostovala Tagorejeva plesna drama Chandalika v izvedbi Mamata Shankar Dance Company. V soboto bo v Tagorejevo čast v Jazz clubu Gajo potekal še literarni večer. Kljub temu, da svet praznuje 150-letnico Tagorejevega rojstva, je pisatelj naš sodobnik, je prepričan Blatnik.

Resničnost Južne Amerike

Urugvajski pisatelj Eduardo Galeano (1940) se v Modernih klasikih v prevodu Nuše Gaberšček predstavlja s kratkimi zapisi z naslovom Knjiga objemov. Knjiga objemov razpira mnoge teme, od intimnih in splošnih do zgodovinsko - socialnih, v katerih avtor na izviren in slikovit način razkriva resničnost Južne Amerike in svoj idejni angažma.

Galeano je širšemu bralstvu najbolj poznan po svoji knjigi o nogometu Nogomet na soncu in v senci. Urednik Zdravko Duša je opozoril, da Galeano v Knjigi objemov z enako zanosnostjo opisuje tako Che Guevaro kot svojega anonimnega znanca. Njegovo bistvo je v detajlih.

Hanna Krall o žrtvah holokavsta

Poljska avtorica Hanna Krall sebe sicer razume kot reporterko in ne kot pisateljico, a njena literarna vrednost je nesporna, je prepričana prevajalka Jana Unuk. Krallova je najbolj znana predstavnica literarne reportaže, njena življenjska tema pa je usoda poljskih Judov med drugo svetovno vojno in po njej. Navzočnost združuje tri njena dela. Prehiteti boga je literarizirani zapis pogovorov z Markom Edelmanom, edinim preživelim poveljnikom vstaje v varšavskem getu aprila 1943.

Tam ni več reke je zbirka zgodb, oprtih na resnična dejstva, o žrtvah holokavsta in tistih, ki so preživeli, a jih mučijo nepojasnjeni občutki krivde. V romanu Srčev kralj je spet zunaj pa Krallova sledi zgodbi Varšavčanke, Judinje Izolde, ki zbeži iz geta in privzame poljsko identiteto. Potem ko je Izolda na lastni koži pretrpela tako židovsko kot poljsko okupacijsko usodo, nima nikogar, ki bi hotel prisluhniti njeni zgodbi.