Sobota, 12. 5. 2018, 7.33
6 let, 7 mesecev
Jo Nesbø
Norvežan, ki "ubija" še pred prvo jutranjo kavo, na obisku v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,69
Če ste se po lanskem dopustu zbali, ker so vam pošle zaloge čtiva, ki ga ustvarja norveški pisec kriminalnih romanov Jo Nesbø, novega pa na slovenskih knjižnih policah ni bilo ali pa ste mislili, da je serija knjig z glavnim junakom, problematičnim detektivom Harryjem Holom končana, ni razlogov za paniko. V Sloveniji je izšla nova knjiga, priredba klasike Macbeth, pa tudi Harry še ni rekel zadnje besede.
58-letni Norvežan ima več talentov. Med drugim je bil tudi poklicni nogometaš, a je zaradi poškodbe kolena kariero moral predčasno končati, preizkusil se je tudi kot borzni posrednik, še danes pa je kitarist in pevec v skupini Di Derre, ki se pripravlja na izdajo prvega studijskega albuma po 20 letih obstoja.
V Sloveniji se je ustavil v okviru svetovne turneje, na kateri predstavlja svoje najnovejše delo, priredbo klasike Macbeth, ki jo je predelal v sebi lastnem slogu, hkrati pa upošteval okvire, ki jih je postavil Shakespeare.
V pogovoru z Rudijem Zamanom, lastnikom založbe Didakta, pri kateri so izšla vsa Nesbova dela v slovenskem prevodu.
Kdo je Jo Nesbø?
Jo Nesbø velja za enega najboljših in najbolj prijubljenih avtorjev kriminalne literature. Zaslovel je z romani o problematičnem, a vendarle simpatičnem detektivu Harryju Holu, specialistu za množične morilce.
Njegova dela so prevedena v 40 jezikov, prodali so že več kot 40 milijonov izvodov, po nekaterih izračunih naj bi vsakih 26 sekund prodali eno od njegovih del. Po njegovem romanu Snežak je bil posnet istoimenski film v režiji Tomasa Alfredsona.
Ustvarjalni proces v gneči bližnjega lokala
Nesbø je v Slovenijo pripotoval iz Hrvaške, kjer se je ustavil v Splitu in Zagrebu, še prej je bil v Beogradu, zdaj bo nekaj dni posvetil Sloveniji. V petek je bil gost pogovornega večera na Škrabčevi domačiji v Hrovači pri Ribnici, kjer je v pogovoru z novinarko in voditelijco nacionalne televizije Ksenijo Hrovat razkril tudi nekaj drobcev zasebnosti, ki jo dokaj skrbno skriva pred javnostjo.
Preberite še:
Tadej Golob: Svojo knjigo bi rad videl v izložbi knjigarne na frankfurtskem letališču #intervju
Na Škrabčevi domačiji je v pogovoru s Ksenijo Hrovat razkril nekaj zanimivosti iz svojega življenja, ki ga skrbno čuva pred mediji.
Med drugim je povedal, da ideje za njegove romane zorijo v zgodnjih jutranjih urah, med 5. in 7. uro, in da kljub temu, da si je v stanovanju v Oslu na Norveškem, kjer živi, omislil imenitno delovno površino s čudovitim razgledom, tam nikoli ne dela. "Pravzaprav je to edini prostor, kjer ne morem pisati," je povzel. Raje piše v bližnjem lokalu. Ker tega trenutno prenavljajo, si je moral začasno najti drug lokal, ki ga uporablja kot pisarno. V njej, kot se je slikovito izrazil, "že ob jutranji kavi ubije človeka".
Piše za lastno zabavo
Dodal je, da piše predvsem za lastno zabavo, čeprav se zaveda, da z zapisanim komunicira z bralci, a v procesu pisanja z mislimi ne bega k bralcu in se ne sprašuje, ali mu bo zapisano všeč ali ne. V enem od pogovorov je celo obljubil, da se nikoli, ampak res nikoli, ne bo oziral na mnenja svojih bralcev.
Delo detektiva Harryja Hola je (za zdaj) opisal v 11 romanih, vsi so v slovenskem prevodu izšli pri založbi Didakta.
Privilegiji pisateljskega poklica
Kot privilegij pisateljskega poklica je izpostavil to, da lahko spremlja razvoj svojih idej, da lahko v svoja besedila vpleta popkulturne reference na glasbo in filme, za katere misli, da bi jih bralci morali poznati, in da lahko dolgo spi.
"Pišem zato, ker berem," je skrčil odgovor. Glede na to, da je sin knjižničarke, so bile knjige že od nekdaj stalnica njegovega življenja. "To je podobno kot pri glasbi. Ker poslušaš glasbo, postaneš glasbenik. Zdi se ti, da lahko nekaj prispevaš."
Na vprašanje, kateri od njegovih talentov je največji, je že večkrat povedal, da je njegov edini pravi talent pripovedovanje zgodb.
O snovanju romana Macbeth:
Najnovejši roman Joja Nesbøja je nastal v okviru projekta Hogarth Shakespeare. Osem sodobnih romanopiscev je bilo povabljenih, da napišejo sodobne različice nekaterih najbolj slavnih Shakespearovih dram.
Ko ga je britanska založniška hiša The Hogarth Press povabila k pisanju romana, je povabilo sprva nameraval zavrniti, a je na koncu izziv vendarle sprejel. Za Macbetha se je odločil zato, ker gre za zgodbo človeških bitjih, ki morajo sprejeti odločitve v moralnih dilemah, to pa bo po njegovem mnenju vedno moderno.
"Macbeth je Shakespearovo najkrajše delo, po številu trupel pa šele četrto," se je pošalil pisatelj, ki je roman razširil na 600 strani (kar je 400 več od originala), dogajanje pa iz 17. stoletja postavil v leto 1970. Macbetha je postavil v vlogo inšpektorja, tri čarovnice, ki mu napovejo prihodnost, pa preobrazil v preprodajalce droge.
Pri pisanju največ časa porabi za pripravo sinopsisa, ki ga strne na od 70 do 80 strani. Za to porabi približno leto dni, nato pa zgolj še pripoveduje. Prvi del mu je bil tokrat prihranjen, saj ga je v primeru Macbetha zelo dobro opravil že nekdo drug, se je ozrl proti Shakespearu, ki na Norveškem ni tako poznan kot v Sloveniji.
Macbeth v slovenskem prevodu Maje Lihtenvalner in Primoža Ponikvarja je v nakladi 3.000 izvodov izšel pri založbi Didakta. Ista založba je poskrbela tudi za izid vseh 11 romanov s Harryjem Holom v glavni vlogi.
Nesbøja danes zvečer čaka še en pogovorni večer. V razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se bo z njim pogovarjal Tadej Golob, prav tako avtor kriminalne uspešnice (Jezero, 2017), dopoldne pa bo preživel v plezalnem paradižu v Ospu na Primorskem. Tudi plezanje je namreč zadnjih osem let eden od njegovih konjičkov. Z njim je premagal strah pred višino.
Roman Snežak je doživel tudi filmsko različico, ki pa ni navdušila niti kritikov, niti javnosti:
