"Najbolj priljubljene pravljice in erotične fantazije lepo sovpadajo"

Kdaj in kako se je rodila ideja o izdaji erotičnih zgodb za ženske? Vedno sem imela občutek, da je v medijih prava poplava erotičnega gradiva za moške. Poleg tega ali pa prav zaradi tega je vedno več žensk, ki jim seks preprosto ni več zanimiv. Kar 70 odstotkov žensk se pritožuje zaradi spolne disfunkcionalnosti. Tako sem postavila teorijo, da medijsko prikazovanje žensk in seksa, ki je večinoma namenjen moškim, žensk ne vzburja, ampak ravno nasprotno. Po večletnem raziskovanju sem postala vedno bolj prepričana, da je moje razmišljanje o tej temi pravilno. Moja odkritja so navdihnila serijo romanov z naslovom Uročene – gre za erotične zgodbe brez ženskih stereotipov, v katerih se osredotočam na spolne fantazije in spolno vedenje, namesto da bi se ukvarjala s tem, kako naj bi bila ženska videti. Brez uporabe obscenosti in pornografskega slenga.

Kakšen je namen in nauk erotičnih zgodb? Moje zgodbe se osredotočajo na erotično razmišljanje žensk; na njihove spolne fantazije in njihove partnerske zveze. Rada pišem o vedenju moških in žensk v njihovih partnerskih zvezah in ironijah, ki jih te prinašajo.

Kako velik delež klasičnih zgodb je bil deležen sprememb? Najmanj kot se je dalo. Včasih so bile spremembe potrebne že zaradi prilagoditve glavnih junakov moji zvrsti zgodb (zato ima Zlatolaska tri barone namesto treh medvedov). Je pa tako kot v tradicionalnih pravljicah, ki so namenjene otrokom – tudi v mojih zgodbah si ženske junakinje želijo biti srečne in najti ljubezen svojega življenja.

Kako bi ocenili odziv bralcev na knjigo Uročene? Odziv je bil precej raznolik in takšna so bila tudi moja pričakovanja. Najbolj pa me je presenetilo, ko se je izkazalo, da je knjiga prav tako kot ženskam všeč tudi moškim. Vedno sem si predstavljala, da moški potrebujejo vizualno podobo ženskega telesa in ravno ta del sem izpustila, zato da se ženske bralke lahko same postavijo v glavno vlogo. Kakorkoli, izkazalo se je, da imajo tudi moški dobro domišljijo in si znajo zelo dobro predstavljati karkoli si želijo.

Ekstremne feministke knjigi niso naklonjene. Njihov argument je, da so ženske fantazije preveč ubogljive, preveč podložne. O tem sem sicer razmišljala že med samim pisanjem knjige, vendar sem se odločila, da pišem o fantazijah, ki jih ženske dejansko imajo, namesto da bi pridigala, o čem mislim, da je primerno fantazirati. Zdi se mi, da so ženske precej večji individualisti kot moški in jih je zato precej težje zadovoljiti. V tem primeru ena velikost zagotovo ni primerna za vse.

Ali je bil izid knjige kje tudi prepovedan? Ne da bi vedela. Mislim, da je precej pomagalo dejstvo, da je knjiga napisana v vsakdanjem jeziku. Po mojem mnenju seks ni nekaj umazanega, lahko pa je umazan način, na katerega je seks predstavljen.

O prevajalskih izzivih smo se pogovarjali tudi s prevajalko romana Uročene, Urško Brodar.