Na Vilenici drobci iz bogate zakladnice flamske literature

V gosteh festivala so v sklopu projekta Manj poznane književnosti Evrope vodilni sodobni avtorji flamske literature, katerih dela so dosegljiva tudi slovenskim bralcem. Dela flamskih avtorjev zaznamujejo izrazito bogate teme, sočen jezik, družbena angažiranost ter nenavadno plodna sinteza čutnosti in duhovnosti, je na današnji predstavitvi flamske literature v knjigarni Konzorcij povedal pisatelj in prevajalec iz nizozemščine Boris A. Novak. Širok pregled flamske poezije in proze je v slovenščini na voljo v dveh izdajah - kratkoprozni antologiji Zgodbe iz Flandrije (Sodobnost International) in antologiji sodobne poezije iz Flandrije z naslovom Ruimte, ki je izšla v sklopu letošnje Vilenice.

Ostaijen z odločilno vlogo pri razvoju flamske poezije in proze Antologijski zbirki uvajajo besedila pomembnega flamskega ekspresionista Paula van Ostaijena (1896-1928). Prav on je imel po besedah prevajalke Mateje Seliškar Kende odločilno vlogo pri razvoju flamske poezije in proze. V prevodu Borisa A. Novaka je v zbirki Nova lirika Mladinske knjige izšel tudi izbor njegove poezije z naslovom Prazniki strahu in bolečine.

Boris A. Novak je Ostaijena primerjal s slovenskim pesnikom Srečkom Kosovelom - za oba je bilo značilno, da sta v svojih delih združevala narodno zavednost in socialno kritičnost. Ostaijen je prav tako znan po črkovnih eksperimentih, podobnih Kosovelovim integralom. V svojih pesmih je "vizualne eksperimente kombiniral z izrazito zvočnostjo pesniškega jezika", je pojasnil Novak.

Hertmans spretno prepleta poezijo in proze

V obeh antologijah je mogoče zaslediti tudi vileniškega gosta - pesnika, pripovednika in esejista Stefana Hertmansa, za katerega je značilna lucidna, avtorefleksivna poetika. Hertmans je povedal, da je začel pisati, ko so se flamske literarne struje cepile na tradicijo naturalizma ter realizma in avantgardo. Sam se je znašel med postavantgardnimi avtorji, ki so bili primorani poiskati sebi lasten izraz. Odločil se je za preplet poezije in proze, ki je zelo značilen za njegova dela.

Monika van Paemel se vrača z zgodbo o svoji babici

Slovenski bralci Moniko van Paemel poznajo po romanu Razlika, v katerem kot glavni junak nastopa govoreči lipicanec. V slovenski prostor se vrača s prevodom knjige Marguerite (Študentska založba), v kateri je pisala o svoji babici. "Naše babice so pomembne, so živa zgodovina in če jih ne spoznamo dobro v življenju, nekaj izgubimo," je povedala Van Paemelova. Za njen literarni izraz so po Novakovih besedah značilni čutnost, sodobno etični angažma in avtobiografskost.

Verhelst in Cneut sta združila moči pri slikanici Skrivnostno grlo slavčevo V gosteh Vilenice sta tudi avtor Peter Verhelst in ilustrator Carll Cneut, ki sta ustvarjalne moči združila pri slikanici Skrivnostno grlo slavčevo, nastali po Andersenovi pravljici Slavec. Verhelst je v svojem glavnem delu "Tongkat" na svojevrsten način kombiniral, tako Novak, arhaične relacije s sodobno občutljivostjo.

Zapisan je tudi poeziji in dramatiki, zadnje čase pa še posebej "tihemu gledališču". Verhelst zagovarja tezo, da je z malo besed, samo z gibi mogoče ogromno povedati.

V slovenščini je pri založbi Modrijan izšla tudi zbirka kratkih zgodb Govorice flamskega prozaista in dramatika Huga Clausa, po Novakovem mnenju samosvojega avtorja z eruptivnim nabojem, ki je s svojo brezkompromisno dramatiko obrnil novo poglavje flamske gledališke poetike. Njegov jezik v Govoricah bralca začara, je še dodal.